Grad Turjak - grad presežkov

Turjaška palača, ki jo je Janez Andrej grof Turjaški zgradil sredi 17. stoletja, je leta 1935 postala in je še danes dom Mestnega muzeja Ljubljana. V muzeju radi rečemo, da je palača naš »največji muzejski predmet«, ki smo ga v letih 1995−2005, ob zadnji prenovi palače, z arhivskim gradivom in arheološkimi izkopavanji zelo dobro raziskali. lzkopane arhitekturne ostaline kažejo na imeniten način gradnje. Prav tako številne arheološke najdbe razkrivajo način življenja, pred in po prihodu Turjaških na Novi trg.

Arheologi so na tem mestu izkopali 3009 predmetov, si so uvrščeni mes spomenike premične kulturne dediščine, in 1626 muzejskih predmetov. Predmeti govorijo o življenju prostora, od zelo pomembnih najdb do množice različno dobro ohranjenih izkopanin; igle, lonci in lončki, sklede in skledice, kozarci, vrči, krožniki, ostanki nožev, novci, odlomki stekla in keramike, majolike, ključi, žeblji, pasen spone, gumbi, zakovice, pečnice, žetoni, okrasne ploščice, nakit, strgala, puščične osti, svetinjice, gumbi, drobna razpela itn.

 Večino predmetov po koncu 16. stoletja lahko z gotovostjo pripišemo širši družini Turjaških, četudi nimajo »napisanega« lastništva. Taka je tudi v atriju muzeja izkopana »pravljična najdba« − zapestnica, na kateri lahko razberemo inicialke imena njene nekdanje lastnice, Ane Elizabete baronice Auersperg.

Turjaške muzealije iz naše zbirke imajo različno provenienco: nekatere smo v prvo zbirko verjetno pridobili z magistrata po ustanovitvi muzeja, vsaj dva predmeta sta iz Federalnega zbirnega centra, nekaj je bilo podarjenih, večino pa smo odkupili. Redko, a vendarle, se na kulturnem trgu pojavijo predmeti turjaške dediščine in velikokrat je prav Mestnemu muzeju Ljubljana predmet po- nujen kot prvemu kupcu. Prodajalci se na muzej obračajo kot na »potomca« lastnikov palače. Tako si ponujeni predmet vedno prizadevamo odkupiti, ne glede na to, iz katere turjaške veje prihaja.

Z arhivskimi viri smo lahko dopolnili muzejske vire, predvsem za predstavo o materialni kulturi dveh Turjaških, ki sta se naselila v Ljubljani: barona Herbarda iz okoli leta 1620 in njegovega sina grofa Janeza Andreja iz leta 1664.