Letos mineva 200 let od ljubljanskega kongresa

V Mestnem muzeju ob tej pomembni obletnici pripravljamo razstavo Ljubljanski kongres 1821, obletnico pa obeležuje in napoveduje tudi omenjena izdaja do danes edine znanstvene monografije o ljubljanskem kongresu na svetu.

Po besedah predstojnice Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije in znanosti Petre Svoljšak je bil ljubljanski kongres največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prvič prevzela predsedovanje EU. Prav v letu, ko obeležujemo 200. obletnico ljubljanskega kongresa, bo Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.

Ljubljanski kongres pred 200 leti je sledil dunajskemu kongresu članic takratne protinapoleonove koalicije in ustanovitvi svete alianse septembra 1815, podpisu achenskega protokola, s katerim so se članice novembra 1818 obvezale k varovanju svetovnega miru, ter drugem kongresu sveta alianse v Opavi leta 1820. Namen svete alianse, ki so jo na pobudo kneza Metternicha ustanovile Rusija, Prusija, Avstrija in Francija, je bil preprečiti nova revolucionarna vrenja v Evropi. Za Ljubljano je bil ljubljanski kongres največji dogodek 19. stoletja. Mesto so takrat zaradi kongresa dodatno polepšali in prenovili, kongresniki pa so stanovom predlagali, da Kranjska dobi svoj deželni muzej - danes Narodni muzej Slovenije.

V času kongresa so se v Ljubljani poleg diplomatskega dogajanja zvrstili različni družabni dogodki. Za meščane
Ljubljane, ki jih je bilo v tistem času okoli 20.000, je bil velik dogodek že sam prihod kronanih glav in njihovega številnega spremstva vojakov, ostrostrelcev, kuharjev, predstavnikov dvorih kleti in drugih. 

Ljubljana je v času kongresa med drugim gostila ruskega carja Aleksandra I., sicer vnuka Katarine Velike, avstrijskega cesarja Franca I., neapeljskega kralja Ferdinanda IV. (v Ljubljano je prišel kot Ferdinand I, kralj obeh Sicilij) in modenskega vojvodo Franca IV, vnuka Marije Terezije, ter več sto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Rusije, Prusije in posameznih italijanskih držav. Idejni vodja kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. 

Rusija, Avstrija in Prusija so 12. maja 1821 na kongresu podpisale deklaracijo, s katero so potrdile načelo o ohranjanju obstoječega redu in zakonitosti, ter njihovo zavezanost, da načelo uveljavijo tudi v mednarodni politiki. Francija in Združeno kraljestvo pri podpisu deklaracije sicer nista sodelovala.

srednje kongresno dogajanje, kjer so se sprejemale glavne odločitve, se je dogajalo v Zoisovi palači ob Ljubljanici. Ljubljana je bila s kongresom postavljena na zemljevid diplomatske in politične Evrope. Danes na kongres v Ljubljani spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in gostilna Pri ruskem carju.