Stari vzorci, nove čipke
V čipke je vloženega veliko natančnega dela, spretnosti in znanja, pri njenem ustvarjanju pa se razvijajo fina motorika, natančnost in vztrajnost. Tudi z miniaturnimi umetninami, kot so klekljane čipke lahko izrazimo svoja občutja v času izolacije in spremenjenih razmer.
Ali bi znali nekomu pojasniti, kaj je to čipka? Pa veste, da kleklja kar vsak šesti Slovenec? Mojca Ferle, kustosinja za urbano etnologijo in zbirko tekstila nam je na kulturni praznik, 3. decembra, zaupala kar nekaj zanimivosti o slovenski klekljani čipki. Prisluhnite pogovoru, ki ga je vodil Nejc Kovačič, sodelavec za odnose z javnostmi.
Zanimanje za klekljanje v zadnjih desetletjih še vedno narašča. Mlajše generacije uspešno povezujejo tradicionalno s sodobnim, čipka je postala tudi sestavina sodobnih vizualnih umetniških praks. Za vešče te obrti, objavljamo nekaj vzorcev na tej povezavi.
Publikacija Stari vzorci, nove čipke. Vzorci DOZ Ljubljana je na voljo tudi v muzejski trgovini. Za informacije in nakup nam pišite na shop@mgml.si.
Z razstavo in objavo vzorcev in čipk DOZ Ljubljana predstavljamo tradicijo klekljane čipke v Ljubljani in populariziramo zbirko Mestnega muzeja. Na razstavi predstavljamo čipke po vzorcih, ki so jih v letih od 1919 do 1946 ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Čipke iz muzejske zbirke dopolnjujejo izdelki po vzorcih, ki jih je na novo interpretiralo 24 večinoma ljubljanskih klekljaric. Večino čipk so podarile našemu muzeju, za kar se jim iskreno zahvaljujemo!
ZANIMIVOSTI
Najzahtevnejši in hkrati najbolj prefinjen izdelek na razstavi je okvir za robček, t. i. 𝒈𝒐𝒓𝒆𝒏𝒋𝒔𝒌𝒊 𝒔̌𝒐𝒑𝒆𝒌 (narodni cvetlični motiv), delo mojstrice klekljanja, Majde Mikeln (čas izdelave: 182 ur).
Najmanjša čipka na razstavi je miniatura z motivom kolesa v velikosti 6x6 cm. Izdelana je po šolskem vzorcu iz arhiva Klekljarskega društva Polhov Gradec.
Čipka na ovalnem prtu je edini primer čipke, ki je ročno všita v blago. Delo je v celoti opravila Simone Struglc Krajšek (čas izdelave: 200+ ur dela).
O DOZ Ljubljana in njegovih vzorcih za čipko
Leta 2019 je minilo 100 let od ustanovitve Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki ga je v skrbi za pospeševanje in razvoj ženske domače obrti po koncu 1. svetovne vojne ustanovila Pokrajinska vlada za Slovenijo. Pod novim imenom, Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, kratko DOZ Ljubljana, je zavod deloval na treh področjih: izobraževanju, produkciji in prodaji klekljanih čipk in drugih ženskih ročnih del. Hkrati je intenzivno promoviral klekljane slovenske čipke.
Na sejmih doma in v tujini je zavod za čipke in druga ročna dela prejel številne nagrade in priznanja. Po 2. svetovni vojni je nova oblast DOZ Ljubljana leta 1946 ukinila ter ustanovila DOM Ljubljana in Šolo za umetno obrt v Ljubljani. Védenje o DOZ je tonilo v pozabo, arhiv zavoda pa se je porazgubil.
Vse do danes, ko smo vzorce DOZ Ljubljana po načrtnem iskanju in zaslugi darovalk ter mreže informatork (Marica Albreht iz Žirov, Darinka Kette s Horjula, Helena Kramar in Marija Koblar iz Železnikov, Anica Mravlja s Hotavelj, Klekljarsko društvo Polhov Gradec, iz Ljubljane pa Magda Strah, Jelka Štern in Antonija Thaler (1914–2014)) zbrali v Mestnem muzeju Ljubljana. Večino originalnih matric smo našli med delom rešenih vzorcev nekdanjega podjetja DOM Ljubljana, nekaj posameznih se je ohranilo v zasebnih zbirkah klekljaric. Vse smo digitalizirali in evidentirali.
Vpis Klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (2018) je bil dodatna spodbuda, da dediščino DOZ Ljubljana podrobneje predstavimo na razstavi in v katalogu.
Ljubljanske klekljarice in nove čipke
V Ljubljani so klekljali že v 17. stoletju. Konec prve polovice 18. stoletja je tu delovala manufaktura za izdelovanje klekljanih čipk, v mestu pa so v tem času našteli 45 klekljaric. Klekljanje je bilo razširjeno med nižjimi družbenimi sloji. Leta 1763 so v Ljubljani ustanovili prvo čipkarsko šolo na Slovenskem; v dobrih štirih letih delovanja se je v šoli izučilo okoli 200 učenk. Ohranjen seznam iz leta 1789 v ljubljanskem predmestju Trnovo navaja 72 klekljaric. Tu in v predmestju Krakovo so konec 19. stoletja klekljali pečne čipke. V mestu so leta 1888 ustanovili državno žensko obrtno šolo, kjer so poučevali umetno vezenje in šivanje čipk, nekaj kasneje tudi klekljano čipko. V 20. stoletju je organizirano čipkarstvo potekalo v okviru zgoraj navedenih ustanov.
Ob 100-letnici DOZ Ljubljana (2019/2020) ljubljanske klekljarice organizirano klekljajo v 12 klekljarskih skupinah, klekljanje različnih zahtevnostnih stopenj spoznavajo otroci v okviru izbirnega predmeta na 4 osnovnih šolah, v okviru interesne dejavnosti pa na 11 ljubljanskih osnovnih šolah.
Ljubljansko čipkarsko srenjo smo lani povabili k sodelovanju pri vnovični klekljarski interpretaciji starih DOZ vzorcev. Z nami je sodelovalo 24 ustvarjalnih klekljaric, med njimi 8 osnovnošolk. Interpretacija in izbira klekljarskih tehnik sta bili prepuščeni klekljaricam, ki so izdelale 35 novih čipk. V njih so povezale preteklost s sedanjostjo, oživile stare vzorce in v čipke vtkale svoje znanje, spretnosti in prosti čas. Večino čipk so podarile Mestnemu muzeju Ljubljana in s tem prispevale v zakladnico (ljubljanske) snovne in nesnovne čipkarske dediščine.
Na tem mestu še enkrat iskrena hvala vsem!
V prihajajočih letih bomo v muzeju predstavili tudi čipkarsko dediščino podjetja DOM Ljubljana in Šole za umetno obrt v Ljubljani. Če ste ljubitelji čipk in ročnih del, se takrat zagotovo srečamo!
Kolofon
Občasna razstava
Stari vzorci, nove čipke. Vzorci DOZ Ljubljana.
22. 9.–9. 11. 2020
Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana
Zanje: Blaž Peršin, direktor
Vodja projekta in avtorica razstave: Mojca Ferle
Avtorji besedil: Mojca Ferle, Tonka Černilogar, Majda Jurkovič, Simona Strgulc Krajšek, Ines Štular
Strokovne sodelavke: Irena Žmuc, Vesna Ivkić, Ana Pokrajac Iskra
Produkcija razstave: Eva Bolha
Oblikovanje: Uvid.si d. o. o., Barbara Sirk, Žiga Okorn
Jezikovni pregled SLO: Alenka Klemenc
Prevod v angleščino: Borut Praper
Jezikovni pregled ANG: Monika Fritz
Fotografije: Andrej Peunik, dlib.si, dokumentacija MGML, Matjaž Kljun, Loški muzej Škofja Loka, Drago Mohar, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Matevž Paternoster, Pokrajinski muzej Celje, zasebni arhiv Alfonza Zajca, Žiri, Zgodovinski arhiv Ljubljana
Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič
Konservatorsko-restavratorska priprava: Katarina Toman Kracina, Maja Banović, Bojana Zavodnik
Dokumentacija: Gorazd Knific, Matej Satler, Karmen Brecelj
Tehnična postavitev: Tehnična služba MGML – Danilo Ončevski, Zvone Sečnik, Jernej Volk, Tomaž Žnidarčič, O.K.vir d. o. o.
Gradivo za medije
Novice
Drugačen in izviren način obdarovanja