Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano

Na razstavi 'Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano' predstavljamo izbor štirih velikomestnih projektov, ki bi za vedno spremenili podobo današnje prestolnice: nova mestna hiša na Vodnikovem trgu bi se spogledovala s tržnico, ki bi bila s pokritim Mesarskim mostom povezana s Petkovškovim nabrežjem. Ljubljanski grad bi imel monumentalno podobo osmerokotnika z mogočnim stolpom, dostop na Grajski grič bi bil oblikovan kot monumentalno stopnišče ob Magistratu. Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.

Ljubljana je po koncu prve svetovne vojne z novimi funkcijami regionalnega središča potrebovala nove upravne stavbe in urejene javne prostore. Plečnikov projekt gradnje Tržnic z Mesarskim mostom in Novega magistrata je bil sicer zelo kompleksen in drag, a je imel vso podporo mestnih oblasti. Na žalost ga je ustavila druga svetovna vojna in tako so bile Tržnice le delno končane aprila 1942, gradnja Mesarskega mostu in Novega magistrata pa se ni niti začela.

Plečnik je imel pri načrtovanju kot dominanto mesta vedno v mislih ljubljanski grad, ki je bil od leta 1905 v lasti mestne občine in ki ga je želel predstaviti kot mestno krono. Kako pomembno vlogo je imel grajski kompleks kot slikovita kulisa v mestni veduti Ljubljane, je arhitekt pokazal tudi z dvema načrtoma za njegovo prenovo. V prvem načrtu iz leta 1931‒32, ki ga je poimenoval Slovenska akropola, je le povišal nekatere dele zgradbe ter jo uravnotežil in slogovno poenotil. Po njegovem predlogu bi stavbo namenili za kulturne dejavnosti ter v njej uredili muzej in galerijo. Nasprotno pa je v načrtu za novi slovenski parlament na Grajskem griču leta 1947 predstavil popolnoma novo, monumentalno osmerokotno zgradbo, ki razkriva njegovo idealno predstavo o gradu, pri čemer bi nekdanjo grajsko stavbo porušili do tal. Pri prvem projektu do uresničitve ni prišlo zaradi gospodarske krize, pri drugem pa zaradi politične volje, ki je želela na gradu urediti muzej narodnoosvobodilne vojne.

Kolikor so mu dopuščala skromna sredstva, je lahko Plečnik izpeljal le nekaj slikovitih poti po Grajskem griču, drugi predlogi za povezavo z mestom, med njimi tudi z monumentalnim pokritim stopniščem ob Magistratu, pa so ostali neuresničeni.

Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov. Urediti je želel monumentalen osrednji mestni trg in za izbrane lokacije je predlagal vedno nove rešitve, saj je vsako nalogo skušal izkoristiti za poudarjanje obstoječih ureditev in povezovanje z novimi mestnimi motivi. Svoje načrte za raznolike projekte je mojster Plečnik snoval, urejal in popravljal do konca življenja, in tako mu je v Ljubljani postopoma vseeno uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in jo po vzoru antičnih Aten preoblikovati v sodobno nacionalno prestolnico.

Izbrane Plečnikove neuresničene projekte smo za razstavo poustvarili s 3D tehnologijami: 3D modeliranjem, vizualizacijo in 3D tiskom. Pri njihovi izvedbi smo sodelovali z arhitektom Nejcem Bernikom z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU ter diplomantko magistrskega študija Anjo Škerjanc z mentorico prof. dr. Dejo Muck z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano

Izbrane Plečnikove neuresničene projekte smo za razstavo poustvarili s 3D tehnologijami: 3D modeliranjem, vizualizacijo in 3D tiskom.