Ljubljana
MGML
Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani
Gradnja Čevljarskega mostu, 1931 © Dokumentacija MGML

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V času pandemije je potrebna rezervacija termina vodstva, saj lahko vodstvo organiziramo le za eno osebo, člane ene družine oziroma člane istega gospodinjstva. Rezervacija poteka na naslovu plecnik@mgml.si ali 01 280 16 04. 

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

občasna razstava

Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani

20. 5. 2016–13. 11. 2016

Razstava Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani s predstavljenimi originalnimi načrti, tekstom in kratkim filmom predstavlja zgodbo o Plečnikovih ureditvah urbanega prostora ob nabrežjih Gradaščice in Ljubljanice.

Ljubljana že stoletja živi s svojo reko, ki je v preteklosti mestu prinašala tako srečo kot nesrečo. Reka z blagim naklonom je v času obilnega deževja pogosto poplavljala. Proti koncu 18. stoletja so začeli z izkopom Gruberjevega kanala, da bi preusmerili vodo, ki je pritekala z velike močvirne ravnice južno od mesta. S tem se je zmanjšala količina vode v rečni strugi, izsuševanje Barja pa se je nadaljevalo še do začetka 20. stoletja. Po načrtih ing. Ivana Podhagskega so v začetku 20. stoletja poglobili reko in kanal ter utrdili bregove. Ljubljanica se je tako oddaljevala od hiš in poglabljala, mostovi so bili višji in povezava med reko in mestom se je prekinila. 

Leta 1913 je puste železobetonske bregove skušal olepšati graški arhitekt Alfred Keller. Zaradi izbruha I. svetovne vojne so se dela upočasnila in se leta 1915 povsem ustavila. 

Z deli so nadaljevali šele v letu 1930, ko so gospodarsko krizo poskušali omiliti z večjimi javnimi gradbenimi deli. Skrb za urejanje rečne struge in bregov je prevzel novo ustanovljeni deželni gradbeni oddelek. Plečnik je tako nepričakovano prejel pomembno naročilo, pri katerem je imel skoraj proste roke. S svojim delom si je namreč pridobil popolno zaupanje direktorja Mestnega gradbenega urada, ing. Matka Prelovška, in konservatorja Franceta Steleta. 

Najprej se je lotil urejanja bregov rečice Gradaščice in nadaljeval z gradnjo kar sedemnajst metrov širokega Trnovskega mostu. Tega si je zamislil kot trg nad vodo, ki ga krasijo breze, zasajene v koritih na mostu. 

Glavna naloga je bila razširitev starega Frančiškanskega mostu v središču mesta. Plečnik je ohranil obstoječi kamniti most, temu pa je na vsaki strani dodal še most za pešce in vse tri obdal z enotno ograjo. Tako je s Tromostovjem in visokimi topoli, ki ga dopolnjujejo, ustvaril slavolok na vhodu v stari del mesta. 

V istem času je bil zaposlen z obnovo propadlih temeljev Čevljarskega mostu. Mostovi so v Ljubljani že od nekdaj služili kot zbirališča in tržnice, zato je po zgledu Trnovskega tudi Čevljarski most zasnoval kot slikovit trg nad vodo, za katerim se mogočno dviga Ljubljanski grad. 

Leta 1932 je izdelal načrte za ureditev zgornjega dela Ljubljanice. Reka med Gruberjevim kanalom in Prulskim mostom je bila nekdaj priljubljeno kopališče, zato je tam bregove utrdil s kamnom in posadil vrbe. Potem je uredil Trnovski pristan, kjer se kamnite terase, ki objemajo rečni ovinek, spustijo prav do vode, ob sprehajalni poti pa je zasadil vrbe žalujke. 

Kjer je le bilo mogoče, je Plečnik gradil mostove tako, da je povezal srednjeveško mesto pod gradom z urejenimi trgi na levem bregu in odprl poglede proti reki. Ob stavbi Filharmonije je uredil Gledališko stolbo, stopnišče, okrašeno z elegantno svetilko, ki vodi na nabrežje. Takrat je uredil tudi Gerberjevo stopnišče, kjer je že mislil na ureditev pristana in brvi za pešce. 

Tik pred II. svetovno vojno je ob Ljubljanici zasnoval načrte za pokrito tržnico. Ta je bila del obsežnega projekta gradnje novega ljubljanskega magistrata, ki pa ni bil uresničen. Na desnem bregu je zgradil dolgo stebrišče pokrite tržnice. Arhitektura je v dialogu z reko, saj so zidovi na rečni fasadi predrti z nizom vrat in oken. Vzorec je razbil z dvema stebriščema in na sredini poteze predvidel prostor za neuresničeni Mesarski most, ki bi pomenil vrhunec kompozicije. Na nasprotnem bregu je imel v načrtih še gradnjo kavarne. 

Plečnikovo zadnje delo na reki je bila zapornica, s katero se uravnava vodostaj reke. Najprej je ob njej načrtoval pristan in majhno elektrarno, potem pa je načrt leta 1939 povsem spremenil. V okrasju lahko prepoznamo prvine egipčanske, grške in etruščanske umetnosti. Plečnik je s temi elementi opozoril na pomembnost vode v življenju različnih civilizacij in poudaril spomin na antično preteklost Ljubljane. 

Element vode je Plečnik videl kot ustrezno dopolnitev arhitekture. Postopno urejanje mesta mu je pomenilo umetniško delo v nastajanju. Z ureditvijo vodne osi ter umeščanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je razumel kot pomembno arhitekturno sredstvo, je Plečnik mestu ob Ljubljanici vdahnil sredozemski značaj. Urbani prostor ob reki, ustvarjen po meri človeka, je danes zagotovo najprijetnejši del mesta. 

Spremljevalni program razstave 

26. 5. ob 18.00 in 28. 5. ob 11.00 Plečnikovi mostovi v Ljubljani, vodstvo po mestu z višjo kustosinjo Ano Porok.
21. 9. ob 18.00 Plečnik in reka, predavanje prof. dr. Petra Gabrijelčiča, dekana Fakultete za arhitekturo UL.
1. 10. ob 11.00 Dnevi evropske kulturne dediščine: Javno vodstvo z ogledom Plečnikovih vodnih ureditev na Ljubljanici s kustosinjo Ano Porok.

© Tone Stojko
/
Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani, 2016

Kolofon

Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani, občasna razstava, 20. 5.–13. 11. 2016, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša, zanj: Blaž Peršin, direktor
Kustosinja razstave: Ana Porok
Fotografije: Andrej Peunik, dr. Damjan Prelovšek, dokumentacija MGML
Kratki film: Simon Stojko Falk, Tone Stojko, Prodok
Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Jezikovni pregled: dr. Tomo Jurca
Prevod v angleščino: Milan Stepanovič, Studio Phi
Konservatorska priprava gradiva: mag. Katarina Toman Kracina
Dokumentacija: Matej Satler
Promocija: Urša Karer, Maja Kovač, Ana Modic
Programi za odrasle in otroke: Nika Damjanovič, Ema Marinčič, Petra Peunik Okorn, Katja Kajba, Janja Rebolj, Borut Rovšnik
Tehnična postavitev: OKvir d. o. o., Tehnična služba MGML
Razstavo so omogočili: Mestna občina Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Ministrstvo za kulturo

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V času pandemije je potrebna rezervacija termina vodstva, saj lahko vodstvo organiziramo le za eno osebo, člane ene družine oziroma člane istega gospodinjstva. Rezervacija poteka na naslovu plecnik@mgml.si ali 01 280 16 04. 

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

Spremljajte nas

Bodite obveščeni o razstavah, dogodkih in novostih.

Prijavi se