Razstave
Saša Dev, Plečnikov študent in arhitekt medvojnega Maribora, je eden izmed soustvarjalcev moderne arhitekture v Sloveniji. Njegova arhitekturna dela ostajajo aktualna, saj kot mlad ustvarjalec ni le sledil sodobnim trendom, temveč jih je v kontekstu odnosa do mestnega tkiva prehitel za več desetletij.
Leta 1897 so v Ljubljani po Iliriji poimenovali kolesarski klub, leta 1904 ulico, leta 1911 nogometni klub, nekje v letih pred prvo vojno se je po Iliriji poimenovala tovarna kemičnih izdelkov in končno je leta 1929 Ilirija dobila še svoj spomenik.
Svetlobna gverila je letos uradno stopila v obdobje odraslosti – z 18. edicijo festivala, posvečenega umetniškemu raziskovanju medija svetlobe, ki velja za edinstveno manifestacijo tega tipa v tukajšnjem prostoru. Letošnja naslovna tema so Transformacije; izbrana dela reflektirajo različne vidike sprememb in preobrazb, ki smo jim priča v našem okolju oziroma v naših življenjih.
Razstavni projekt Mladena Stropnika obravnava vprašanja dinamike in dojemanja različnih stvarnosti našega vsakdana. Ne le tiste, ki se je zavedamo, ampak tudi vseh tistih, ki so onkraj logičnega v območjih čudnega, nemogočega, tujega, drugačnega, tudi nezavednega in sanj.
Kako so si Emončani zapenjali obleke, ko še niso poznali gumbov?
Spoznajte rimsko preteklosti našega mesta skozi doživetja v novi sezoni Arheoparka Emona!
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Predstavitev projektne naloge je plod sodelovanja dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Mestnega muzeja Ljubljana z aktualno razstavo Od korzeta do žaketa. Mlade ustvarjalke 3. in 4. letnika so se podale na raziskovalno pot po muzeju. Pri spoznavanju teme je kmalu nastopil čas temeljite poglobitve in iskanja lastnega navdiha. Razvoj kolekcij je tako doživel razcvet in se razpršil v vse možne smeri, v katere je vodila domišljija.
Študenti 1. letnika so s prefinjeno rokodelsko realizacijo ustvarjali izvirni konceptualni trajnostni oblikovalski rešitvi. Uporabili so eksperimentalne pristope, ki so jih nadgradili z avtorskim pristopom pri končni rešitvi. Študenti v 2. letniku pa so oblikovali sodobne različice male črne obleke. Strukture, ki so nastale, v odnosu do telesa ponujajo svež in svoboden način oblačenja. Študenti so se pri razvoju oblikovalske zasnove navezovali na stalno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana in aktualno razstavo Od korzeta do žaketa.
Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojstri in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.
Galerija Jakopič predstavlja doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Za razstavo Nekje drugje Tukaj, sta avtor in kuratorka dr. Marija Skočir v poglobljenem dialogu zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki skozi več kot 150 fotografij predstavlja vrhunce več kot treh desetletij Slubanovega ustvarjanja. Razstavo spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.
Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.
Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Oglejte si hišo, kjer je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Oglejte si stalno razstavo Plečnik o arhitektovem življenju in delu, vedno zanimive občasne razstave o njegovem ustvarjanju in Plečnikovo originalno ohranjeno domovanje, edinstven biser slovenske arhitekture.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Razstava Od skice do lutke, ki jo Bežigrajska galerija 1 pripravlja v sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana, predstavlja Roberta Smolíka, oblikovalca lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave: Fran Milčinski - Ježek: Zvezdica zaspanka, Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, Brata Grimm: Mizica, pogrni se.
Razstava Različnosti bo prikazovala kiparska dela sodobnih slovenskih akademskih kipark in kiparjev, in sicer dela, narejena v različnih materialih ter skozi različne likovne pristope, saj so avtorji med seboj raznoliki tako v avtorskih poetikah kot v uporabi materialov za svoja likovna ustvarjanja.
Od konca septembra na ogled postavljamo skupinsko fotografsko razstavo z naslovom Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, katere cilj je sestaviti in predstaviti fotografski zapis obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covid-19 in z demonstracijami v Ljubljani ter drugih krajih po Sloveniji.
Od konca septembra bomo v Galeriji Vžigalica predstavljali Mateja Stupico (1987), akademskega slikarja, delujočega na različnih področjih umetnosti. Naš galerijski prostor bo postal produkcijski prostor za nova dela in tematsko prikrojeno samostojno razstavo Stupice, na kateri bodo predstavljena umetnikova raziskovanja na področju razširjenega pomena risbe in instalacije v povezavi z uporabo zvoka.
O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice.
Tomaž Furlan je uveljavljen kipar in intermedijski umetnik, ki že več kot dve desetletji uspešno deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doslej pri nas še ni imel celostnejše predstavitve svojega dela, v Mestni galeriji Ljubljana bo tako prvič na enem mestu predstavljeno njegovo vsestransko umetniško delovanje.
John Fekner velja za enega najbolj "znanih neznanih" umetnikov, delujočih v New Yorku konec 70. in v 80. letih 20. stoletja. Svojo urbano poezijo je uglasbil, nato pa besede pretvoril v ostre javne fraze, katere so v žurnalistični tipografiji kot grafiti preplavile stavbe propadajočega velemesta, ki ga je začela požirati gentrifikacija. Bil je del tedanje živahne newyorške umetniške scene in je razstavljal skupaj s Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem, Jenny Holzer in drugimi, kot eden prvih Space Invaderjev pa je v tandemu z Donom Leichtom zavzemal Bronx z značilnimi motivi istoimenske računalniške igrice.