Razstave
Razstava plakatov, ki so jih oblikovali študentje Naravoslovnotehniške fakultete UL, ponuja vpogled v raznoliko avtorsko interpretiranje 80. obletnice konca 2. svetovne vojne in se tako vsebinsko kot formalno navezuje na razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Grafične izjave, ki so jih v študijskih letih 2024/2025 in 2025/2026 ustvarili v okviru predmeta Likovne analize grafičnih izdelkov 2, gradijo most med preteklostjo in sedanjostjo, s pogledom na svobodno prihodnost.
Akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe se v Mestni galeriji Ljubljana predstavlja z doslej najobsežnejšo in najbolj poglobljeno pregledno razstavo. Razstava z naslovom Kako sanjati nazaj? je premišljen izbor likovnih del, v katerih je ustvarjalec dosegel osebno likovno in pripovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi.
Razstava v muzejski Zakladnici je namenjena predstavitvi arheoloških najdb z izkopavanj na najdišču NUK II, ki jih je v letih 2024 in 2025 vodil Center za preventivno arheologijo ZVKDS. Na ogled je nekaj bolj zanimivih drobnih najdb, med katerimi izstopa majhna bronasta figurica Priapa, božanstva plodnosti, zavetnika živine ter vrtov.
Razstava izbranih del staroste slovenskega modernega slikarstva, pedagoga in pisca univerzitetnih učbenikov metodike likovnega pouka in teorije. Predstavljeni risarski zapisi, slikarske podobe in serija malih kipov, ki zavzemajo posebno mesto v njegovem ustvarjalnem procesu, zaznamujejo umetnikove najintimnejše izpovedne upodobitve.
Umetnica ustvarja slikarske podobe, ki prikazujejo svet narave v času mirovanja. S premišljeno in natančno izvedbo – postopnim plastenjem črt in ritmično ponavljajočimi svetlobnimi linijami – predstavlja krajino odmrlih rastišč z videzom prepletene mrežne konstrukcije. Podoba narave, ki jo Lucija Stramec izrisuje na način stopnjevanja svetlobe in sence v kontrastnem razmerju med svetlo potezo in temno temeljno podlago, prinaša pogled na razpadajoče podrastje, odmrlo listje in drevesni drobir. Čutno doživete upodobitve so prikaz slikarkinega razmišljanja o spreminjajoči naravi, njeni minljivi začasnosti, pomembnosti ohranjanja in varovanja biotske raznovrstnosti in pomenu medsebojnega sobivanja v naravnem življenjskem okolju.
Plečnikovi urbani projekti odražajo edinstveno mešanico klasičnega in modernističnega sloga ter oblikujejo identiteto današnje Ljubljane. Njegova dela so znana po inovativni uporabi spoliacije – ponovne uporabe zgodovinskih gradbenih elementov oz. spolij, ki jih je spretno vključeval v svoje arhitekturne zasnove. Prav Plečnikovo uporabo spolij osvetljujeta razstava in spremljajoča publikacija 'Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani'.
Na razstavi Začasni naslov predstavljamo 17 avtoric in avtorjev, izbranih izmed udeležencev študijske skupine Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta. Njihove projekte prežemajo občutki bližine in domačnosti, ranljivosti in sprememb, pa tudi zavedanje o lastni minljivosti. Skoznje poustvarjajo ambiente ter prevprašujejo pomen različnih prostorov, v katerih bivamo.
Razstava v muzeju, ki hrani večino emonskega gradiva in v letu, ko obeležujemo dosežke baroka v Sloveniji, ponuja vpogled v kamnine, iz kateri sta bili zgrajeni rimska Emona in baročna Ljubljana.
Po uspešni predstavitvi v Plečnikovi hiši se razstava 'Rezbarski mojster Maks Bergant in Plečnik: čar lesa' seli v Kamnik – mesto, kjer je Bergant preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. Gostovanje v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice je poklon lokalnemu umetniku in obenem priložnost, da si obiskovalci ogledajo dragoceno dediščino, ki se je rodila v Kamniku, a prerasla lokalne okvire.
Razstava, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Skozi zgodbe posameznikov razkriva težke dileme, s katerimi so se soočali v najtežjih časih, in obiskovalce spodbudila k razmislek o miru, vojni ter kulturi nenasilja – temah, ki ostajajo aktualne še danes.
Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Oglejte si hišo, kjer je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Oglejte si stalno razstavo Plečnik o arhitektovem življenju in delu, vedno zanimive občasne razstave o njegovem ustvarjanju in Plečnikovo originalno ohranjeno domovanje, edinstven biser slovenske arhitekture.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO v Galeriji Vžigalica pomeni sklepni del cikla razstav o pluralnosti pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija. Zamišljena je kot igriva futuristična predstavitev sveta umetnosti kot sistema, v katerem umetniki in njihova dela nenehno tekmujejo za pozornost, uveljavitev in tržne priložnosti.
Predstavitev pesnic in pesnikov, ki skozi tehnike tiska in tipografije, združujejo literarno in likovno umetnost v celostno podobo. Črka kot samostojni likovni element in nosilka pomena vizualne in konkretne poezije, temelji na oblikovanju izbrane poezije v nove poetične izraznosti.
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Pregledna razstava fotografskih del umetniškega kolektiva IRWIN bo prvič na enem mestu predstavila več kot 90 fotografij, ki so v štirih desetletjih delovanja ene najpomembnejših slovenskih umetniških skupin v mednarodnem prostoru sodobne umetnosti nastale bodisi kot dokumenti umetniških intervencij, performansov in začasnih postavitev bodisi kot samostojna, konceptualno zasnovana umetniška dela.
Spoznajte rimsko preteklosti našega mesta v Arheoparku Emona!
Tanja Lažetić je multidisciplinarna umetnica, ki v svojem delu raziskuje feminizem, žensko identiteto in družbene vloge. Razstava predstavlja njen opus od leta 1997 do danes ter združuje ključna dela, ki obravnavajo ranljivost, odpornost in vprašanja identitete.
V sklopu predstavitev kakovostne sodobne fotografske produkcije v sodelovanju s Fotomuseum Den Haag pripravljamo razstavo uveljavljenega nizozemskega fotografa Roba Hornstre Običajni ljudje. Hornstra je v minulih dvajsetih letih ustvaril portret našega časa s fotografiranjem ljudi v njihovem vsakdanu.
Osrednjo razstavo 20. festivala Svetlobna gverila, enega najbolj obiskanih razstavnih projektov Galerije Vžigalica, bo v 2026 zaznamovala tema Raznolikosti.