Ukvarja se s spominom ter odnosom med naravnim in zgrajenim prostorom. Poskus 2 je drugi v nizu raziskovalnega projekta, ki bo v končni obliki eksperimentalni film. Predstavlja prizorišče za razmislek o zbranem gradivu, eksperimentiranje z njegovo predstavitvijo ter preverjanje odnosov in učinkov med posameznimi elementi.

Senzorično instalacijo sestavljajo postavitve različnih medijev, od katerih so prisotni analogni 16mm film, diaprojekcije, kinetični objekt, site-specific objekti, digitalne animacije, svetlobni objekti, zvok in besedilo. Umetnica jo gradi kakor bi premišljevala film: z montiranjem, razmišljanjem o prostoru in času v kadru in zunaj njega. Vsaka prvina je svoja zgodba in obenem le del – te razstave, bodočega filma, predvsem pa pripovedi, ki prežema projekt, vendar je nikoli ne beremo v linearnem zapisu. Neže Knez ne zanima prenos zgodbe, temveč izkušnje prostora, neprekinjenosti trajanja, gibanja in odnosov, v katere smo vpeti. Sprašuje se, kako preseči ustaljeno razumevanje okolice. Gledalca obkroži z množico čutnih vtisov, pri čemer posebno atmosfero dosega s svetlobo – ta rahlja fizične meje videnega. Podajanje istih elementov na različne načine (npr. podoba vode, zvok gibanja elektromagnetnega polja vode v drevesu, posoda z vodo, ki resonira glede na zvok) pa ruši gotovost o njihovi percepciji in naravi, s čimer umetnica nagovarja h kompleksnejšemu celostnemu zaznavanju.

Izhodišče projekta je zgodba osebe in kraja, ki sta umetnici blizu, intuitivno pridobivanje razstavljenega gradiva pa je pogojeno z odzivom na določeni prostor ter bivanjem v njem. Slednji je pomemben del osebne zgodovine, njegov kontekst se je s časom spremenil, vendar se bistvo, duh prostora, ohranja in živi naprej. Prav v tem tiči bistvo - v sledenju prekinitvam, ponovitvam, neprekinjenemu toku in kroženju. Ali uporabljeni mediji, kot orodja s svojimi zakonitostmi in zmožnostmi, lahko z različnimi predstavitvami približajo doživljanje tistega neotipljivega, ki je več kot le zajeta vizualna podoba, zvok in krajina, ali je vsak poskus le odmik, oddaljitev?

Neža Knez (1990) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. S poseganjem v funkcije in identitete različnih prostorov razkriva lastnosti in preizprašuje vsebine zunaj samoumevnih predstav, ki jih imamo o njih, ter razkriva odnos drugih ljudi do okolij, v katerih bivajo. Zanima jo materialnost svetlobe, pikslov, zvoka, volumna, kože in teles, ki jo raziskuje tudi v sobivanju s svojo dolgoletno učiteljico (psičko) Niki. Od leta 2020 živi in dela med Ljubljano in Zagrebom, kamor se je delno preselila kot ena od udeleženk WHW Akademije. V letu 2021 se na RESTART-u (Zagreb) izpopolnjuje v eksperimentalnem filmu.