Izobraževalno–razstavni fotografski projekt je mladim fotografom omogočil, da so skozi akademsko leto spremljali procese strokovne priprave razstave, hkrati pa pod vodstvom svojih mentorjev ustvarjali svoje fotografske avtorske refleksije in kontekstualizacije "drevesa" kot povsem samoumevnega pojava naravnega in urbanega okolja, a hkrati kot pojma, ki ni brez razloga eden najstarejših in najbolj pomenljivih simbolov človeštva in življenja nasploh. 

Štirinajst izbranih, raznolikih in s svežimi avtorskimi pogledi mladih ustvarjalcev zaznamovanih fotografskih serij tako niza spekter najrazličnejših asociacij, konceptualnih razmislekov, umetniških pristopov, tehničnih eksperimentov, dokumentarnega beleženja, osebnih refleksij in razpoloženjske poetike. 

Odkar človek upodablja svet okoli sebe, v teh predstavah nastopa drevo s svojo pojavno in simbolično vlogo. Vsa starodavna ljudstva so z drevesi iskala duhovne povezave, drevo simbolizira razvejano, a trdno strukturo človeške civilizacije, začenši z njeno najmanjšo celico, družino, ter je nenazadnje najpogostejša prispodoba življenja samega. Nenazadnje, na našem planetu živi petstokrat več dreves kot ljudi – le da ona prežive stoletja, celo tisočletja. Vsako od njih pa je prav tako kot sleherni človek edinstvena kreacija narave, ki pripoveduje svojo neponovljivo zgodbo.