Posmrtna maska – stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse?
Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik. Neposredno po smrti pomembne osebnosti je profesionalni kipar izdelal kalup njegovega obraza in nato odlil omejeno število mask v vosku ali mavcu.
Posmrtne maske so nato služile (in ponekod še služijo) kot spomin na pokojnika tako v javnosti (na nagrobnih spomenikih in na spominskih razstavah oz. muzejskih postavitvah) kot v zasebnosti (hranijo jih dediči, družinski člani in kiparji, ki so maske odlili).
Društvo za domače raziskave se je s sodelavci lotilo raziskave tega pojava in prakse, ki se zdi, da danes izumira. V okviru projekta TRACES (Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo: od intervencije h koprodukciji), ki ga financira Evropska komisija (Obzorje 2020), raziskujejo posmrtne maske 19. in 20. stoletja v slovenskih institucionalnih zbirkah. Projekt TRACES želi preseči uveljavljeno prakso umetniških posegov in posebno pozornost posveča razvoju metodologij sodelovanja umetnikov pri interpretacijah morebitne sporne kulturne dediščine.
Rezultati raziskave so predstavljeni na razstavi Odlivanje smrti, ki je od 1. novembra 2017 na ogled v Galeriji Vžigalica (otvoritev: 7. novembra ob 19.00).