Razstava Konstruirane krajine obravnava preplet okoliščin, v katerih se zamisel o pristni toskanski pokrajini v okolici mesta Prato, znanega predvsem po svoji tekstilni industriji, sreča s praksami obdelovanja zemlje prišlekov malih kmetov iz jugovzhodne Kitajske.

Prav industrija hitre mode (pronto moda) jih je strateško pritegnila v Prato kot poceni delovno silo, ki je nadomestila pred nekaj desetletji donosno poslovno strategijo selitve tekstilne industrije na Kitajsko. Tu, na enem od evropskih območij z največ priseljenci iz Kitajske, so zaradi njihove povsem praktične potrebe po domači kuhinji nastali obhišni vrtički in njive. Prakse so trčile ob dediščino lokalne toskanske agrarne politike, ki jih je začela kazensko preganjati.

Razstava Konstruirane krajine pojasnjuje konstrukt sodobne ikonografije Toskane, ki ga spodbujajo turizem, prehrambna industrija in industrija vina, podprti z mednarodno filmsko promocijo. Za to patino pa se skriva lokalna agrarna ideologija, ki ima za osnovo sto let staro fašistično podeželsko politiko, ki je predstavljala nekakšno avtarktično okostje za trenutno komodificirano toskansko pokrajino.

Zveneče besede, kot so ekologija, samooskrba in invazivnost, kot demagoški narativ proti prišlekom pogosto uporabljajo neotradicionalisti, ko govorijo o »vzporednem kmetijstvu«, s čimer dejavnosti kitajskih priseljencev opredeljujejo kot nereguliran in okolju nevaren tuji element – za razliko od uradnega, domnevno zakonitega, v katerem v italijanski masovni živilsko-predelovalni industriji prav tako kot delovna sila prevladujejo ekonomski migranti, ki prav tako pridelujejo »neavtohtone« in gensko spremenjene rastline za multinacionalke.

Leone Contini, domačin s podeželja v bližini Prata, že več let raziskuje ta stik. Sodobne antropološke raziskave izvaja tako rekoč na svojem domu, s svojimi sosedi, tako priseljenci kot domačini in sorodniki. Za osvetlitev njegovega položaja v raziskavi je morda pomembno omeniti, da njegova družina po materini strani izvira s Sicilije in da je za toskanske standarde tudi on »južnjak«.

Razstava v Galeriji Vžigalica deluje kot informativni biolaboratorij, kot sistemska in prostorska prilagoditev za prikaz obeh krajinskih konstruktov. Gre za posnemanje neromantičnih prilagoditvenih in praktičnih konstrukcij kitajskega vrtnarjenja v pripovedi o »pristnem« toskanskem podeželju.

Leone Contini bo v torek, 29. novembra, ob 17.00 izvedel vodstvo po razstavi Konstruirane krajine s kustosom Janijem Pirnatom, še pred uradnim odprtjem razstave ob 19.00.

V Ljubljani pa se bo mudil že od srede, 23. novembra, ko bo ob 11.00 v prostorih ZRC SAZU izvedel predavanje Nepričakovane italijanske pokrajine: Sporne zgodovine in narativi.