Temu je v 90. letih dodal še nekatere druge ključne teme kot je med drugim vprašanje kaj je tisto kar naredi kip umetniško delo, oziroma kdaj in kje se umetnost začne in kdaj n kje se »vrne« oziroma ostane del stvarnosti. Forma razstave kot umetniškega dela predstavlja v Baršijevem opusu pomembno točko razmisleka o ideji umetniškega dela kot forme izražanja misli in njene posredovalne funkcije znotraj določenih form prostorov prezentacije. Baršijeve razstave so tako nekakšni miselni vzorci, s katerimi umetnik kritično motri ne samo umetniško objekt, njegov snovnost in reprezentacijo, temveč s tem posredno analizira družbene kode in normative.