Baršijeve umetniške prakse so bile vselej konceptualno naravnane v širjenje mej razumevanja umetniškega dela. V minulih letih je tako negiral koncept umetniškega dela kot reprezentativnega estetskega predmeta in se vse bolj ukvarjal z vprašanji prezentacije človekove misli kot avtonomnega umetniškega objekta ter kako tako umetniško delo gledati, misliti in brati. V svojem najnovejšem projektu se v okviru raziskovanja delovanja človekovega razmišljanja dotakne dveh pomembnih dejavnikov, učenja in pozabljanja, ki ju na razstavi sooči v njuni nepogrešljivi soodvisnosti.

Razstava je zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja, ki ga ustvarjalec doživlja ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. V okviru različnih tem se osredotoča zlasti na učenje, ki poteka na nezavedni ravni, v okviru vsakodnevnih človeških medsebojnih odnosov, s posameznikovo neposredno čutno zaznavo. Hkrati problematizira golo nalaganje faktografskih podatkov, ki človekov spomin spreminjajo v odlagališče odvečnega in ovirajo pretočnost misli. Temu dodaja še polje nerazrešenih družbenih konfliktov in vpelje pozabljanje kot njihov blažilec ter smiselno početje, ki prazni človekov pomnilnik, ga sprošča za nove zamisli in novo učenje. Kot metaforo za ta proces v projektu uporabi zakonitosti odmiranja in prerajanja v naravi, kjer rastline preraščajo prostor in z njimi vanj vstopa novo življenje. Preraščanje Barši razume kot poetično gesto pozabe in na razstavi gledalca postavi pred vrsto presenečenj in vprašanj – spodbuja novo branje starih dejstev, mu nastavlja njihovo hrbtno, spregledano stran, kaže drug pogled na isto stvar, preusmerja pozornost. Poigrava se z gledalčevim zaznavanjem ter preizkuša njegovo radovednost in čutno motiviranost, ki sta zanj poleg pozabljanja nujni za uspešno učenje. S tem dve na videz izključujoči se miselni dejavnosti zveže v neločljivo celoto.

Na razstavo so vključene ustvarjalčeve številne risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, tekstualna dela, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva. Spremljal jo bo obrazstavni program participativnega značaja, ki bo vključeval tudi performativne prakse, od predavanj do branj – te bodo v okviru same postavitve sproti objavljane v napovedniku. Barši je razstavo snoval v času epidemije, ki ga vsi želimo pozabiti, čeprav je omogočil tudi marsikateri tehten premislek o svetu, kakršnega živimo.

Pripovedovalna urica ob razstavi: Jože Barši, Učenje in Pozabljanje 

Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumeni plemič don Kihot iz Manče ( O znameniti dogodivščini z zakleto ladjo)