Kako so se zgodovinska dejstva in okoliščine odražale in vplivale na zgodovino podeljevanja mestnih časti?
Ljubljano so dolga stoletja pestile poplave, zato so mestne oblasti zelo cenile prizadevanja za regulacijo reke Ljubljanice in izsuševanje barjanske zemlje. Med prvimi prejemniki so zato največkrat zaslužni posamezniki, ki so uspešno vodili take projekte. Med prvimi častnimi meščani tako najdemo Jožefa Kamilo Scmidburga, guvernerja Ilirskega kraljestva, ki je imel velike zasluge pri regulaciji Ljubljanice.

Mestni možje so s podeljevanji časti in nagrad domačim podjetnikom in industrialcem pozitivno vplivali tudi na domače gospodarstvo. Drugo polovico 19. stoletja pa je postopoma že zaznamoval narodnostni konflikt med Nemci in Slovenci, ki ga je moč zaznati tudi med prejemniki častnih meščanskih pravic. Šele v obdobju kraljevine Jugoslavije pa je mestni svet med izbrance uvrstil prvo žensko. 

V obdobju socialistične Jugoslavije, ko je bilo podeljenih le 9 častnih meščanstev, so bili na vrsti politiki. V samostojni Sloveniji je mestna občina do leta 2018 podelila 38 častnih meščanstev, prejemniki pa izhajajo iz kulturno-umetniških in znanstveno-raziskovalnih vrst.

Kdo so bili častni meščani in meščanke, si lahko ogledate na razstavi v Mestnem muzeju od 24. aprila do 8. septembra.

Odprtje: sreda, 24. 4., ob 18.00 v atriju muzeja

Zlata knjiga častnih meščanov

Razlog za razstavo, ki se v Mestnem muzeju odpira konec aprila, je Zlata knjiga častnih meščanov, ki bo izšla v času trajanja razstave. Zbiranje gradiva za monografijo je bilo večletni projekt danes že upokojenega kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Janeza Kosa. Kakor je zapisal avtor, monografija »želi podati častno vrsto imen tistih meščanov in drugih, ki so jim Ljubljančani svoje spoštovanje in hvaležnost za njihovo delo za Ljubljano izrazili s podelitvijo pravic, naziva častni meščan, častna meščanka. Je zlata knjiga dolge vrste ljubljanskih zaslužnikov, katerih imena naj zavaruje pred pozabo in jih trdno vtisne v zgodovinski spomin Ljubljančanov.« 

Knjiga v svojem uvodu predstavi razvoj mesta in meščanstva in vključuje imena 130 posameznikov, ki jim je Ljubljana v dobrih sto osemdesetih letih podelila naziv častnih meščanov. Največ častnih meščanov ima Ljubljana trenutno iz obdobja habsburške monarhije (69), samostojne Slovenije (38), ki jima sledita obdobje Kraljevine SHS/Jugoslavije (12) in SFRJ, ko so v 46 letih podelili le 9 meščanstev oz. častnih občanstev, kakor se je naziv imenoval takrat. Biografske opise v monografiji spremljajo portreti častnih someščanov in bogato slikovno gradivo, skozi katerega si lahko ogledamo podobe iz zgodovine Ljubljane; izbrani so primeri listin, spremljajo pa jih predmeti iz muzejske zbirke Muzeja in galerij mesta Ljubljane.