Ljubljana
MGML
Was ist Kunst Hugo Ball

Mestni muzej Ljubljana

Gosposka 15
1000 Ljubljana

Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si

Poletni odpiralni čas od 1. 7. do 31. 8. 2019: ponedeljek–nedelja: 10:00–18:00, četrtek: 10:00–21:00


torek–nedelja: 10:00–18:00
četrtek: 10:00–21:00
ponedeljki: zaprto


1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

6 € / znižano 4 €
Družinska vstopnica: 14 €

ICOM, PRESS, SMD, spremljevalci invalidov: brezplačno

Vstopnina za razstavo IKONE
8 € / znižano 6 €
Družinska vstopnica: 18 €

Grške pravoslavne ikone »v IRWINOVIH okvirjih«

Was ist Kunst Hugo Ball

IRWIN

24. 5. 2019–15. 9. 2019

Projekt, ki je leta 2010 nastal v koprodukciji s Cabaret Voltaire iz Zuricha, ob razstavi ruskih ikon na poseben način vrednoti pomen podobe ikon in njihovega vpliva na sodobne umetniške koncepte. Preizprašuje, kako ikone lahko spregovorijo tudi s konteksti, ki valorizirajo njihov pomen v polju modernističnih in sodobnih umetniških struktur.

IRWIN se v svoji seriji Was is Kunst s temo ikon ukvarja že od leta 1984. Neposredno se sklicuje na Zadnjo futuristično razstavo 0.10, ki je bila v Sankt Peterburgu leta 1915, in slike iz te serije predstavlja v podobnem slogu »peterburške postavitve«, kot so to počeli suprematisti; v kotu nasproti vhoda, kjer bi pričakovali ikono, visi Malevičev »Črni kvadrat«, tako da se ta slika sama prelevi v ikono in postane, kar je že dolgo: ključna modernistična ikona. IRWIN je poleg Malevičevega »Črnega kvadrata« uporabil tudi druge suprematistične ikone in druge motive iz zgodovine umetnosti ter jih sestavil v novo celoto. Was Ist Kunst je leta 1995 prevedel v ikone tako, da je iz serije s tem naslovom izbral vrsto lastnih formulacij in jih začel kopirati, sledeč izročilu ikonskega slikarstva. Podobe iz obeh serij povezujejo posebni okvirji, ki v raznoličje njihovih vidikov vnašajo enotnost.



IKONE   

IRWINOVA ikona je obenem postvarjena v vulgarno specifičen objekt in v obliki žolčno antimaterialna, hkrati gosto telesna in izmuzljivo prikazenska. Ikona je kraj nekakšne nenavadne motnje v odnosu med duhom in čuti, med obliko in vsebino, med univerzalnim in partikularnim. Je hkrati objekt in ni objekt, čutno zaznavna in čutno nezaznavna, družbeni odnosi so v njej lažno konkretizirani, a tudi lažno abstrahirani. V svoji mistificirajoči logiki v slogu »zdaj jo vidiš, zdaj je ne vidiš« je ikona obenem prisotna in odsotna, oprijemljiva entiteta, katere pomen je scela nesnoven in vedno drugod, v njenih formalnih odnosih izmenjave z drugimi objekti. Sama njena vrednost je eks-centrična, njena duša oziroma bistvo sta premeščena na drug artefakt, katerega bistvo je prav tako drugje, v neskončnem odlaganju identitete. Ikona v globoko narcistični gesti v vseh drugih artefaktih uzira zgolj pojavno obliko svoje lastne vrednosti in si promiskuitetno prizadeva za izmenjavo duše in telesa z njimi. Z lastnim telesom nima nikakršnega stika, saj obstoj ikon in vrednostni odnos med njimi nimata absolutno ničesar opraviti z njihovimi fizičnimi značilnostmi in s snovnimi odnosi, ki izvirajo iz njih. Ikona je shizoiden, notranje protisloven pojav, zgolj simbol same sebe, entiteta, katere pomen in bit sta si medsebojno v opreki in katere čutno telo obstaja le kot naključni nosilec zunanje oblike. Materialni obstoj ikone kot antiteze estetskega objekta, nekakšnega ponesrečenega artefakta, je zgolj naključna konkretizacija abstraktnega zakona menjave. Toda če gre pri tem za heglovsko »slabo« univerzalnost, je ikona kot fetiš tudi primer »slabe« neposrednosti, ki zanika splošne družbene odnose, v okviru katerih je nastala. Ikona kot čista menjalna vrednost iz sebe izbriše sleherni snovni delec; kot vabljiv avratični objekt se ponaša s svojo edinstveno čutno bitjo v nekakšnem hlinjenem razkazovanju materialnosti. Toda ta materialnost je sama po sebi oblika abstrakcije, saj služi zakrivanju konkretnih družbenih odnosov znotraj lastne produkcije. Po eni strani ikona na tihem odpravi substanco teh odnosov, po drugi pa lastni abstraktnosti podeli prostorno materialno gostoto. Tako v svoji ezoteričnosti kot v svoji žolčni sovražnosti do snovnega je ikona parodija metafizičnega idealizma. Kot fetiš pa je tudi pravo utelešenje degradirane materialnosti. Pomeni torej kompakten prostor, v katerem se na čuden način stekajo vseprisotna protislovja meščanske družbe.

IRWIN

Mestni muzej Ljubljana

Gosposka 15
1000 Ljubljana

Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si

Poletni odpiralni čas od 1. 7. do 31. 8. 2019: ponedeljek–nedelja: 10:00–18:00, četrtek: 10:00–21:00


torek–nedelja: 10:00–18:00
četrtek: 10:00–21:00
ponedeljki: zaprto


1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

6 € / znižano 4 €
Družinska vstopnica: 14 €

ICOM, PRESS, SMD, spremljevalci invalidov: brezplačno

Vstopnina za razstavo IKONE
8 € / znižano 6 €
Družinska vstopnica: 18 €

Novice

Poznavanje kulture drugega je bogatenje našega lastnega kulturnega prostora.

19. julij 2019
Mestni muzej Ljubljana

V poletnih mesecih juliju in avgustu imamo v Mestnem muzeju poletni delavnik, s katerim vrata za naše obiskovalce odpiramo tudi ob ponedeljkih! Vabljeni v Turjaško palačo, ki skriva bogato dediščino Ljubljane in širše okolice!

27. junij 2019
Mestni muzej Ljubljana

31. 5. 2019 se je za oddajo Kulturni fokus z Blažem Peršinom, direktorjem MGML in in dr. Balažem Vurnikom, soavorjem razstavnega koncepta IKONE pogovarjala Magda Tušar

3. junij 2019
Mestni muzej Ljubljana

Prisluhnite prispervku, ki je bil na Prvem programu Radia Slovenije obavljen 25. maja 2019.

26. maj 2019
Mestni muzej Ljubljana