Kar tri Valvasorjeva odličja 2025 za MGML
Slovensko muzejsko društvo ob Mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, vsako leto podeli najvišja stanovska priznanja za izjemne dosežke v muzejstvu – Valvasorjeva odličja.
Komisija za Valvasorjeva odličja je letos na slovesni podelitvi priznanj, ki je potekala v petek, 16. maja, v Narodni galeriji, Muzeju in galerijam mesta Ljubljane podela kar tri odličja.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke 2025 je prejela razstava Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 in njena avtorica Mojce Ferle, kustosinja za urbano etnologijo in muzejska svetnica v Mestnem muzeju Ljubljana, MGML.
Častno Valvasorjevo priznanje so v muzejskem društvu namenili fotografu Klavdiju Slubanu za obsežno retrospektivno razstavo Nekje drugje Tukaj v Galeriji Jakopič in za podarjeno celotno razstavljeno zbirko 159. originalnih, certificiranih, signiranih in numeriranih fotografij naši instituciji.
Častno Valvasorjevo priznanje je šlo tudi v roke Alešu Lombergarju za štiri desetletja sodelovanja z MGML pri ustvarjanju izjemne zbirke jedkanih stekel, restavriranju in fotografski dokumentaciji o njih.
O nagradi za enkratne izjemne dosežke na področju muzejstva, ki so sad izjemnih strokovnih projektov:
Razstava Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 v Mestnem muzeju Ljubljana (11. 4. 2024–23. 2. 2025) je javnosti prvič predstavila bogato oblačilno dediščino Ljubljančanov med letoma 1850 in 1950. Z več kot 400 eksponati je pripovedovala zgodbe o modi ter oblačilnih obrteh v kontekstu družbenih in zgodovinskih sprememb. Z modnimi trendi in trajnostno tematiko v modi se je povezovala na spremljajočih razstavah dijakov in študentov modnega oblikovanja ter s predavanji, izmenjevalnicami oblačil, vodstvi, delavnicami, svetovalnicami ter programi pogojenimi družinam, šolajoči mladini in odraslim.
Ob razstavi je izšel StaroMODNI besednjak. Gre za noviteto v slovenskem prostoru, leksikon o modi in kulturi oblačenja Ljubljančanov in Ljubljančank med letoma 1850 in 1950. Na 128 straneh se zvrstijo znani in manj znani izrazi za vsakdanja in praznična oblačila, pa tudi splošni pojmi iz oblačilne mode in kulture. Podkrepljeni so z bogatim slikovnim gradivom oblačilnih kosov, ki so ostali v depoju kot tudi razstavljenih muzealij.
Mojca Ferle razstavo oziroma celoten projekt označuje kot nadgradnjo več kot tridesetletnega sistematičnega oblikovanja oblačilne zbirke, s poudarkom na oblačilni kulturi ljubljanskega meščanstva. Ob tem dodaja: »Vesela sem, da je bila razstav Od korzeta do žaketa med obiskovalci tako dobro sprejeta in obiskana. Srčna hvala vsem, muzejskim in zunanjim sodelavcem za odlično sodelovanje, vsak je prispeval svoj kamenček v mozaik, da je razstavna pripoved zaživela kot harmonična celota.«
O nagrajencih za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva, donatorstvu in sponzorstvu:
Mednarodno priznani fotograf slovenskega porekla Klavdij Sluban je pri pripravi svoje srednjekarierne retrospektivne razstave Nekje drugje Tukaj v Galeriji Jakopič (19. 3.–8. 9. 2024) intenzivno sodeloval in ves čas njenega trajanja redno prisostvoval na javnih dogodkih ter izjemno dobro obiskanih vodstvih za obiskovalce. MGML je Sluban tudi podaril celotno razstavljeno zbirko, ki obsega 159 originalnih, certificiranih, signiranih in numeriranih fotografij v skupni vrednosti 763.400 evrov.
»Avtor, cenjen v Franciji in drugod po Evropi, pa tudi denimo na Japonskem, Kitajskem, v Indoneziji in ZDA, se je za donacijo odločil v želji, da najboljša dela svojega opusa pokloni slovenski muzejski instituciji in s tem doda svoj prispevek naši kulturni dediščini. MGML se tako pridružuje seznamu uglednih muzejskih ustanov, kot so Bibliothèque Nationale de France, Maison Européenne de la Photographie in Tokyo Photographic Art Museum idr., ki hranijo Slubanove fotografije. Gre za eno največjih donacij sodobne umetnosti slovenskim nacionalnim zbirkam v zadnjih letih,« je ob priznanju Slubanu zapisala vodja in kustosinja Galerije Jakopič dr. Marija Skočir.
Aleš Lombergar je že od sredine osemdesetih let dejaven na področju ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji in tujini, s poudarkom na restavriranju in raziskovanju stare izumrle obrti jedkanja stekla. Sodeluje s številnimi slovenskimi in tujimi muzeji, izobražuje o tehničnih in zgodovinskih vidikih jedkanega stekla ter skrbi za njegovo prepoznavnost z razstavami in predavanji. Od leta 1987 redno predstavlja svoje restavratorske projekte in si prizadeva za ohranitev te edinstvene kulturne dediščine.
Posebej tesno že štiri desetletja sodeluje z Mestnim muzejem Ljubljana, kamor je z njegovim posredovanjem prišlo veliko dragocenih primerkov jedkanega stekla – med drugim iz Krisperjeve hiše, palače Ljudske pravice, Slovenske filharmonije in Katoliške tiskarne. Njegova prizadevanja vključujejo tudi strokovno pomoč pri čiščenju in hranjenju stekel.