Ljubljana

MGML

Okusi s Plečnikovega vrta

Plečnikova piramida in Krožnik Plečnikovih arhitekturnih okusov – žirijo prepričali kar dve sladici

Ob 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika, najpomembnejšega slovenskega arhitekta, oblikovalca in urbanista smo v Zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša pripravili kreativni kulinarični natečaj za mlade Okusi s Plečnikovega vrta. Na natečaj so se prijavili mladi avtorji, v starosti od 16. do 25. leta, ki so navdih za edinstvene kulinarične recepte iskali v lokalnih sestavinah s Plečnikovega vrta in arhitekturnih stvaritvah tega velikega mojstra. Navdušilo nas je kar šestnajst prispelih avtorskih receptov za sladico, ki so nas očarali s svojo izvirno kombinacijo okusov in vpletanjem Plečnikovih arhitekturnih oblik v sladke kulinarične mojstrovine.

Izmed vseh prispelih receptov je žirija v sestavi: Bruno Šulman, lanskoletni zmagovalec oddaje MasterChef Slovenia; Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše; dr. Lea Kužnik, predstavnica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana; Daniela Rimei, AMAT – Associazione Marchigiana Attività Teatrali, in Nejc Kovačič, vodja digitalnega marketinga v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, izbrala pet najboljših avtorjev, ki so se s svojimi okusi 3. junija 2022 predstavili na zaključnem dogodku v Plečnikovi hiši. Na presenečenje finalistov je strokovna žirija izbrala kar dve zmagovalni sladici. Slavili sta Plečnikova piramida, ki jo je pripravila Manca Bogataj, in Krožnik Plečnikovih arhitekturnih okusov, ki ga je pripravil Lan Verko.

"Popolna upodobitev povezave med Plečnikom in sladico"

»Cilj natečaja je bil poiskati najboljšo povezavo med kulinariko in arhitekturo. V finalu smo imeli pet zelo različnih sladic, nekatere z zelo močnim konceptom in nekatere odlične po okusu. Zmagala je sladica, ki je v celoti izpolnila vse kriterije. Plečnikova piramida Mance Bogataj je že na videz veličastna in ni dvoma, kaj predstavlja, odlikuje pa jo tudi vrhunska tehnična izvedba in lepo uravnoteženi ter kreativni okusi. Plečnikova piramida je zagotovo popolna upodobitev povezave med Plečnikom in sladico. Prepričal pa nas je tudi Lan Verko s svojim Krožnikom Plečnikovih arhitekturnih okusov, saj se je zelo približal Plečnikovim konstrukcijam, sestavine z njegovega vrta pa je uporabil zelo premišljeno in uravnovešeno,« so o končnem izboru kar dveh zmagovalcev natečaja zapisali člani žirije.

Zmagovalca Manca Bogataj in Lan Verko sta poleg praktičnih nagrad prejela tudi veliko nagrado: novembra 2022 bosta Plečnikovo hišo zastopala na delavnici in dogodku na prestižnem umetnostnem Beneškem bienalu. Dogodek bo potekal kot zaključek evropskega projekta UpCreate, v okviru katerega umetnost (arhitekture) povezujejo s kulinariko. Pri projektu poleg Muzeja in galerij mesta Ljubljane (Plečnikove hiše) sodelujejo še Univerza Aalborg (Danska), AMAT – Associazione Marchigiana Attività Teatrali (Italija), Muzeji umetnosti Skagen (Danska), Kiparski muzej Einar Jónsson (Islandija), ARGE Gustav Mahler Festival Steinbach (Austria) in Alchemist Taste Lab (Danska).

Manca Bogataj: Plečnikova piramida

"Ob večernem sprehodu po Ljubljani med občudovanjem Plečnikovih del nas pot zanese na tržnico, kjer ob občudovanju svežih lokalnih sestavin v košarici pristanejo češnje, orehi, žajbelj ter limonska trava. Ob sprehajanju po tržnici srečamo še starega prijatelja s katerim se ustavimo na kozarčku gina. Ob pogovoru o preteklem dnevu pa nastane ideja za sladico po navdihu Plečnikovih del ter Ljubljane."

Lan Verko: Krožnik Plečnikovih arhitekturnih okusov

"Plečnik je v svoje ustvarjanje vpletal različne oblike, s katerimi je svojo arhitekturo oplemenitil in jo naredil še privlačnejšo. Že okrogel krožnik pred nami nas lahko spominja na eno izmed Plečnikovih oblik, vsebina in oblike na krožniku pa samo dopolnjujeta Plečnikovo edinstvenost. Prstan, ki se veličastno dviga iz metinega crumbla, prvi hip deluje rahlo nestabilno, a ga vseeno stabilizira jagodni sorbet, ki je umeščen na spodnji del prstana. Morda bodo naše oči uzrle jagodo s Plečnikovega vrta, ki je zrastla v metini soseščini in se zdaj dopolnjujeta tudi pri okusih. Bela piramida nas spominja na Zoisovo piramido in na prehod v Rimskem zidu. Rožmarinova piramidna panna cota zaradi svoje stabilnosti stoji na orehovi biskvitni podlagi. Mogočni oreh na Plečnikovem vrtu je znova bogato obrodil in njegovi plodovi so še okusnejši. Ob pogledu nanj se nam je porodilo vprašanje, ali je okvir barvnega okna v sprejemnici narejen iz veje tega oreha."

V finalni del natečaja so se uvrstile tudi naslednje sladice mladih kulinaričnih mojstrov:

Aljaž Vute: Jabolčna strjenka

"Umetnost ni namenjena sebi. Ustvarjena je, da razveseli, umiri, potolaži, lahko pa tudi s svojimi sladko-slanimi in podobnimi prelivanji okusov razvaja naše brbončice. A zraven zmeraj okuša tudi oko. Plečnikova kulinarična arhitektura predstavlja pravo doživetje prelivanja okusov in oblik. Valjasta jabolčna strnjenka s sredico iz graha se bohoti na okrogli podlagi metinega biskvita, ki nas ponese na Levstikov trg med zelenkaste okrogle javorje in okrogle konfine. Na vrhu strnjenke se razkazuje čokoladna skodelica, ki v sebi skriva kroglice češnjevega kaviarja. Čokoladna skodelica ni le majhna posoda, ampak je pravi Škorjančev kelih, ki nas s svojo skrivnostno vsebino ne pusti ravnodušnega. Vsak poznavalec Plečnikove arhitekture se bo ob pogledu na to strnjenko spomnil na spomenik v Trnovem, na kroglo na kvadru in valjastem podstavku."

Daša Radin: Beli obok

"Plečnikova arhitektura se na prvi pogled zdi klasična, morda celo nekoliko zastarela. Večina Plečnikovih sodobnikov je bila prav tega mnenja, zato velike slave v svojem življenju ni bil deležen. Kmalu po smrti velikega arhitekta pa spoznamo, da je za sabo pustil veličastno zapuščino. S preprostimi oblikami je Plečnik ustvaril kompleksne umetnine, ki nikakor niso démodé. Tako kot Plečnikova dela tudi Beli obok s preprosto obliko navzven in mnogimi komponentami v notranjosti osvaja posameznikov okus. Bela kot kamen Plečnikovih mojstrovin sladica z vsakim elementom in vsakim grižljajem še dodatno prevzame preizkuševalca. Obokana oblika, ki spominja na mnoge Plečnikove oboke, tudi tiste na Tromostovju, pod katerimi tako kot Sabayon omaka teče Ljubljanica. Sledijo robovi testa, ki spominjajo na slavne stebre, ključne pri prav vsakem delu, in končno sveža jagoda, preprosta, a vendar ključna, kakor je ključen stožec Plečnikove katedrale Svobode. In to je razkošje preprostosti."

Maša Zorman: Poletje v NUK-u

"Ni Plečnikove mojstrovine, ki bi za študente bila bolj vplivna kot NUK! Narodna univerzitetna knjižnica je zagotovo ena izmed njegovih najbolj poznanih del. Simbolizira znanje in mladost ter definira celotno študijsko obdobje številnih mladih. Vsakič, ko se sprehodim mimo NUK-a in zagledam njegovo oranžkasto fasado, me ta spomni na eno izmed lepših in zanimivejših obdobji mojega življenja. Ni lepšega časa za obisk NUK-a kot poleti. Poleti študijske muke, stres izpitnih obdobji in trdo učenje v veliki čitalnici izginejo. Nadomesti jih brezskrbno poletje in obiskovanje poletnega festivala v kavarni NUK. S tortico Poletje v NUK-u sem želela posnemati zunanjo podobo knjižnice – v poletnem času, ko prevlada lepša plat študentskega življenja. Korenčkov biskvit ponazarja oranžkaste opeke, ki oblikujejo NUK-ovo kultno fasado, maslena krema pa posnema bele kamnite klade, ki se pletejo med opekami. Tortica je preproste kockaste oblike in karseda posnema samo obliko knjižnice. Vključitev zelišč (rožmarin, sivka) in svežih cvetlic simbolizira študentsko brezskrbnost, limonina krema in sveže jabolko pa predstavljata poletno lahkotnost."

Bruno Šulman, ambasador projekta in zmagovalec zadnje sezone MasterChef Slovenija

Bruno Šulman kljub svoji mladosti navdušuje s svojimi kulinaričnimi spretnostmi. Leta 2018, ko je še obiskoval Gimnazijo Bežigrad, je z mini jabolčno-bučno mousse tortico, ki je postala Nov okus Ljubljane, prepričal kulinarične mojstre, v oddaji MasterChef pa ni osvojil le gledalcev, ampak so ga okusi pripeljali prav do zmagovalnega pokala. Prizadeva si, da njegovo hrano okusi čim več ljudi. Po študiju psihologije namerava v tujino na študij kulinarike, nekoč pa želi v središču Ljubljane odpreti svojo restavracijo. Navdušuje ga atletika, pa tudi umetnost. Prepričan je, da imata kulinarika in arhitektura veliko skupnega, obe področji se namreč zanašata na kombinacijo kreativnosti, intuicije, okusa in znanosti.

Bruno kot ambasador projekta poudarja "Čeprav ne vstopata v neposreden dialog, imata kulinarika in arhitektura veliko skupnega. Obe se namreč zanašata na kombinacijo kreativnosti, intuicije, okusa in znanosti. Danes se izraz arhitektura pogosto uporablja tudi v kulinariki in označuje umetnost in praktični pristop k oblikovanju hrane. Po drugi strani pa na užitek ob jedi zagotovo vpliva tudi ambient oziroma okolje, v katerem se nahajamo."

Vsebina kreativnega kulinaričnega natečaja za mlade:

Hrana in oblika kot vir navdiha!

Naloga sodelujočih v natečaju je bila priprava avtorskega recepta za sladico iz lokalnih sestavin, ki jih lahko najdemo na Plečnikovem vrtu, med njimi so orehi, grozdje, češnje, jagode, jabolka, med, paradižnik, korenje, grah in fižol; zelišča in začimbe: sivka, rožmarin, majaron, origano, meta, limonska trava in žajbelj.

Na izbor zmagovalca bo poleg izvirnosti recepta in okusa pomembno vplivala tudi oblika sladice. To so morale navdihovati oblike, ki jih najdemo v Plečnikovi arhitekturi in jo zaznamujejo predvsem preproste oblike, kot so kocka, krogla, stožec, valj, piramida.

Zmagovalec kreativnega kulinaričnega natečaja bo poleg certifikata prejel tudi udeležbo in predstavitev na delavnici in dogodku v organizaciji projekta UpCreate na prestižnem umetnostnem Beneškem bienalu; delavnica in dogodek bosta potekala od 14. do 20. novembra 2022.

Kulinarika + arhitektura

Z natečajem, ki smo ga zasnovali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, smo želeli tudi mlade spodbuditi k iskanju navdiha v Plečnikovem vrtu, njegovi arhitekturi ter jim približati njegovo bogato zapuščino, predvsem pa spodbuditi njihovo ustvarjalnost skozi povezovanje dveh pomembnih kulturnih področij ‒ hrane in umetnosti.

Vsebina natečaja in ostali materiali se nahajajo na spodnjih povezavah:

Za inspiracijo:

Kontakt: plecnik.sladica@mgml.si.

»Kaj si morete misliti lepšega kot pogled na vrtove?«

»Kaj ni lepo tukaj? Kaj si morete misliti lepšega kot pogled na vrtove? Jaz sem bogat, jaz sem veleposestnik,« je Plečnik ob pogledu iz svoje hiše v Karunovi ulici v Ljubljani v pismu napisal prijateljici Emiliji Fon, s katero si je dopisoval 25 let. Prav ona mu je za njegov vrt, ki se je ob njegovi hiši ohranil vse do danes, priskrbela kar nekaj rastlin.

Vrt ob Plečnikovi hiši je v nasprotju z njegovimi ureditvami začel po letu 1921 nastajati spontano. Ena najstarejših rastlin na Plečnikovem vrtu je divja trta, s katero je obraščena hiša in je postala njena znamenitost. Plečnik se je vrtu, ki ga je oblikoval in spreminjal skozi leta, veliko posvečal. Zanj je predstavljal prostor občudovanja, na njem pa rastejo vse od grmovnic do visokih, sadnih in nižjih dreves, okrasnega rastlinja in zelenjave. Po razrasti izstopajo magnolija, gledičija in ginko. Na travnem delu je postavljen čebelnjak. V vrtu si je arhitekt naredil še skalnjak, kjer je posadil različne gorske in nižinske rastline. Pri njem so rasli tudi rožmarin, vrtnice, potonike, pelin, jasmin, španski bezeg, turški nageljni in drugo.

Oblike okusov

Arhitekta Jožeta Plečnika odlikuje izjemen občutek za prostor in material ter izvirnost njegovih rešitev, hkrati pa se ni veliko menil za sodobne tokove arhitekturne stroke in je ubral povsem samosvojo avtorsko pot. Svojo obsežno likovno govorico je združeval z dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. V svoj arhitekturni jezik je pogosto vključeval osnovna geometrijska telesa, kot so kvader, piramida, (pol)krogla, valj in stožec, pa tudi like, kot so kvadrat, pravokotnik in krog.

Pripravili smo izbor arhitekturnih znamenitosti mojstra, ki so služili kot navdih in inspiracija pri pripravi receptov za edinstvene Plečnikove sladice. Najdeš jih na tem naslovu.