Ljubljana
MGML
Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V delovnem času Plečnikove hiše si lahko ogledate stalno razstavo Plečnik o življenju in delu velikega arhitekta ter občasne razstave, ki osvetljujejo Plečnikovo delo in prikazujejo originalne predmete iz Plečnikove zbirke, predstavljajo stvaritve njegovih sodelavcev in vzpostavljajo Plečnikov opus kot navdih za sodobno kreativno ustvarjanje.

Ogled originalnega Plečnikovega domovanja je mogoč le z vodstvom. Javna vodstva po Plečnikovi hiši za največ sedem oseb organiziramo vsako polno uro, zadnje vodstvo ob 17.00. Rezervacija mest na javnem vodstvu ni možna.

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

občasna razstava v sodelovanju z Arhivom Praški grad

Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika

21. 4. 2017–25. 6. 2017

Pomlad v Plečnikovi hiši je v znamenju razstave, ki je nastala v sodelovanju z Arhivom Praškega gradu. Razstava Plečnik in Praški grad osvetljuje Plečnikovo snovanje preureditve in opreme zasebnih predsedniških prostorov Praškega gradu ter pomembno osebno vez Plečnika s češkim predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice.

Prenovo Praškega gradu je Plečniku zaupal Tomaš Garrigue Masaryk (1850−1937), prvi demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške. Sprememba značaja gradu v sedež demokratičnega predsednika je imela za Masaryka narodnovzgojni pomen, Plečnika pa je še utrdila v prepričanju o pomenu nacionalne kulture. Arhitekta so prevzeli pogledi predsednika Masaryka na filozofijo in socialna vprašanja, njegov humanizem in etična drža. Umetnik in državnik sta med seboj vzpostavila globoko spoštovanje in razumevanje. 

V pismu, ki ga je Masaryk pisal Plečniku 29. marca 1923, je zapisal: "Iz gradu in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo." 

Razstava Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika na ogled postavlja načrte in fotografije originalno zasnovanih prostorov iz 30. let 20. stoletja ter originalne Plečnikove stole. Gre za pomembno temo v Plečnikovem opusu, ki tudi dandanes povezuje Prago in Ljubljano. 

Avtorja razstave: mag. Martin Halata in arh. Michal Šula 

Spremno besedilo zloženke 

Zgodba prve Češkoslovaške republike, od ustanovitve katere bo leta 2018 minilo sto let, s svojim etosom še vedno priteguje precejšnjo pozornost strokovne in laične javnosti. V tej zgodovinski zgodbi prve samostojne države prebivalcev Češke, Moravske, Šlezije, Slovaške in Podkarpatije je pomembno vlogo odigral Praški grad. Ta sedež monarhije je leta 1918 postal urad in stanovanje prvega češkoslovaškega predsednika Tomáša G. Masaryka in njegove širše družine. Spremeniti Praški grad kot sedež monarhije v sedež nove oblasti ljudstva, demokracije, ni bil lahek zalogaj. Na začetku so nalogo ureditve bivalnih prostorov za predsednikovo družino zaupali arhitektu dozidave katedrale sv. Víta, Kamilu Hilbertu: začasno bivališče je zasnoval v prvem nadstropju (piano nobile) Nove palače, t. i. Mestnem traktu – torej v zgradbi, ki se na obzorju Hradčanov vidi z južne strani, če gledamo iz smeri vltavskih nabrežij. Hilbert si je tudi zamislil, da dokončnega predsedniškega bivališča ne bi uredili v habsburškem prvem nadstropju, temveč v drugem nadstropju. Kot gradbeniku so mu bile jasne prednosti te premestitve: drugo nadstropje je bilo v nasprotju s prvim opremljeno s sodobnimi pridobitvami, stalno so ga naseljevali člani habsburške dinastije, in dokler ni bilo opremljeno s pohištvom, približno po letu 1890, je bilo napol prazno. Projekt končnega domovanja in pisarne predsednika Tomáša G. Masaryka v drugem nadstropju so zaupali Janu Kotěri, arhitektu pretežno buržoaznih krogov, v čigar ustvarjanju so imeli po letu 1918 pomembno vlogo za elito zasnovani dekorativni motivi. Kotěra je poleti 1921 izdelal vse načrte za Masarykovo stanovanje. Masarykova družina je septembra 1921 osnutek odločno zavrnila, češ da je habsburški sloj premazan z buržoaznim slojem. Alice Masaryková je Plečniku zaupala svojo bojazen, da bi bili Masaryku Kotěrovi osnutki celo všeč zaradi svoje modnosti in modernosti, torej tega, za kar danes v revijah o življenjskem stilu uporabljajo izraz trendy. Alice si je želela preprostost, lapidarnost, barvno zadržanost, prostore za tiho zbranost – izdelani načrti pa so bili daleč od tega! Jožeta Plečnika je Masarykovi družini velikodušno predstavil Kotěra. Slovenski arhitekt je bil s svojim treznim in duhovnim pojmovanjem arhitekture veliko bližje Masarykovi naravi in tudi duhovnosti njegove hčere Alice kot bolj konvencionalni arhitekt Kotěra. Za to, da bi arhitekturno spremembo Gradu izpeljal slovenski arhitekt, je pokazal zanimanje sam predsednik Masaryk: 14. avgusta 1921 mu je poveril preureditev predsedniškega stanovanja. Plečnik si je v svojem predlogu iz januarja 1922 zamislil Masarykovo stanovanje kot obsežen kompleks zasebnega stanovanja, predsednikove delovne sobe in uradnih prostorov. Zavzemalo je skoraj celo drugo nadstropje Nove palače Praškega gradu. Vhod je bil s Tretjega grajskega dvorišča, zasebni predsedniški vhod pa iz prehoda, t. i. tunela, iz Drugega grajskega dvorišča, od koder je peljalo tudi predsednikovo zasebno dvigalo. 

Središče stanovanja je postal impluvij (Zimski vrt), na katerega južni strani je Plečnik razporedil predsedniško stanovanje in pisarne. Na severni strani sta se ga držali dve dvorani – Harfna dvorana in Dvorana grbov, namenjeni meddržavnemu protokolu na najvišji ravni. Predsednikova uradna delovna soba in delovna soba tajnika sta zavzemali zaključni del stanovanja na vzhodni strani, na drugem koncu so ležali Damski (Vezilni) salon, Družabni (Zeleni) salon in Glasbeni salon. Med temi reprezentativnimi saloni in predsednikovo delovno sobo so bile na zahodnem delu stanovanja postavljene zasebne sobe družine: spalnica, čitalnica, kopalnice, stranišča in garderobe. Za celotni projekt se je med njegovim nastajanjem zanimala Masarykova hči Alice in s Plečnikom tudi tesno sodelovala. Skupaj sta izbirala starinsko pohištvo in se duhovno dopolnjevala. Plečnik je s svojimi sodelavci izdelal tudi celovit načrt nove pohištvene opreme. Stanovanje je bilo konec leta 1929 dokončano in Plečnik je naslednje leto zapustil Prago. Alice je verjela, da se njuno veliko delo ni končalo s predsedniškim stanovanjem ter prvovrstno spremembo Praškega gradu in njegove okolice. Ves čas je upala v trajno vrnitev slovenskega arhitekta. Plečnik je še prihajal v Prago, nazadnje jo je obiskal leta 1934. O čustvenem in najbrž tudi težavnem odnosu med njima priča med drugim tudi njuna dragocena ohranjena korespondenca. Po letu 1930 je Alice prosila dobro delujočo gradbeno upravo Gradu in zlasti Plečnikovega sodelavca, arhitekta Otta Rothmayerja, naj zasebno stanovanje prilagodi potrebam njene družine. Tedaj je nastala t. i. Družinska soba s funkcionalističnim pohištvom modnega češkega oblikovalca Jana Valeriána Vaňka. Ta odmik od tesnega sodelovanja z Jožetom Plečnikom je nekako napovedoval tudi naslednja leta: Masarykovim dolgotrajnim zdravstvenim težavam, ki so se začele leta 1934, ni bilo videti konca in 14. decembra 1935 se je v krogu svojih najbližjih odpovedal položaju češkoslovaškega predsednika. Jože Plečnik je v Ljubljani istega leta odstopil s položaja arhitekta Praškega gradu. 

—Martin Halata in Michal Šula

Kolofon

PLEČNIK IN PRAŠKI GRAD: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika, občasna razstava, 21. 4.–25. 6. 2017
Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša, zanje: Blaž Peršin, direktor
Avtorja razstave: mag. Martin Halata, Michal Šula (Arhiv Praški grad – Pisarna predsednika Češke republike)
Fotografije: Arhiv Praški grad, Jan Gloc, Ondřej Přibyl, dr. Damjan Prelovšek
Strokovna sodelavka: Ana Porok (MGML)
Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Jezikovni pregled: Eliška Bernardova, dr. Tomo Jurca
Prevod v angleščino: Sylva Ficová, Matic Šavli
Prevod v slovenščino: Nives Vidrih, Jana Šnytová
Dokumentacija: Ondřej Přibyl
Promocija: Maja Kovač, Ana Modic
Tehnična postavitev: OKvir, Tehnična služba MGML

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V delovnem času Plečnikove hiše si lahko ogledate stalno razstavo Plečnik o življenju in delu velikega arhitekta ter občasne razstave, ki osvetljujejo Plečnikovo delo in prikazujejo originalne predmete iz Plečnikove zbirke, predstavljajo stvaritve njegovih sodelavcev in vzpostavljajo Plečnikov opus kot navdih za sodobno kreativno ustvarjanje.

Ogled originalnega Plečnikovega domovanja je mogoč le z vodstvom. Javna vodstva po Plečnikovi hiši za največ sedem oseb organiziramo vsako polno uro, zadnje vodstvo ob 17.00. Rezervacija mest na javnem vodstvu ni možna.

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

Dogodki

Sob
17
Jun 2017
Dan odprtih vrat
10:00
Plečnikova hiša
Poletna muzejska noč 2017 v Plečnikovi hiši
Noč ima svojo moč ... obiščite Plečnikovo hišo na Poletno muzejsko noč 2017. Vrata arhitektovega domovanja bodo odprta od 10:00 do polnoči!
Sre
24
Maj 2017
Voden ogled
17:00–18:00
Plečnikova hiša
Plečnik in Praški grad: vodstvo po razstavi s kustosinjo Ano Porok
Sprehodite se po razstavi Plečnik in Praški grad s kustosinjo Ano Porok, ki bo na vodstvu osvetlila Plečnikovo snovanje prenove Praškega gradu ter njegovo vez s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice. 
Čet
18
Maj 2017
Dan odprtih vrat
10:00–18:00
Plečnikova hiša
Mednarodni muzejski dan 2017 v Plečnikovi hiši
Na mednarodni muzejski dan, ki ga muzeji praznujemo vsako leto 18. maja, se brezplačno odpirajo tudi vrata Plečnikove hiše. Kaj vse na ta dan lahko pri nas doživite in kako si zagotovite mesto za ogled Plečnikovega originalno ohranjenega domovanja, izveste v nadaljevanju.
Čet
20
Apr 2017
Predavanje
18:00–19:00
Plečnikova hiša
Plečnikovo stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika
"Iz gradu in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo," je prvi češkoslovaški predsednik Masaryk zapisal leta 1923 v pismu arhitektu Plečniku. Kako je Plečnik zasnoval domovanje prvega in vseh prihodnjih predsednikov v Pragi, izveste na uvodnem predavanju avtorjev razstave Plečnik in Praški grad, mag. Martina Halate in arh. Michala Šule.