Ladies first!
O razstavi, ki vrača umetnicam na Štajerskem njihovo mesto v svetu umetnosti ter ...
... o zanimivem odkritju umetnice, ki je zaradi imena (Fredy) do nedavnega veljala za umetnika.
V Neue Galerie Graz so konec septembra odprli razstavo del umetnic na Štajerskem od leta 1850 do leta 1950, v katero je vključenih tudi nekaj umetnic iz slovenske Štajerske. Ob tej priložnosti je bila na novo odkrita slikarka Fredy Koschitz, ki je med drugo svetovno vojno živela in ustvarjala v Mariboru.
Andreja Borin, kustosinja Umetnostne galerije Maribor, o odkritju identitete slikarke Fredy (uradno Friederike) Koschitz, rojene Malec, pove naslednje: »Klobčič se je pričel razpletati, ko sem na dokumentu v Pokrajinskem arhivu Maribor odkrila, da je bila rojena 1914 v Ljubljani. Nato sem prišla še do dokumenta o prijavljenih družinskih članih na ljubljanskem naslovu in med imeni petih žensk naletela tudi na ime Elza Obereigner. To je bila Friederikina teta in prva šolana slovenska kiparka, njena dela pa so bila prvič predstavljena javnosti šele v letih 2018 - 2019 v Mestnem muzeju v Ljubljani. Kustosinja razstave je bila Barbara Savenc in preko nje sem prišla do kontakta Elzine vnukinje Angelike Hribar, ki mi je posredovala kontakt ene od hčera Fredy Koschitz. Z njeno pomočjo smo lahko sestavili življenjepis Fredy Koschitz.«
Fredy Koschitz je v rojstni Ljubljani obiskovala večerni tečaj slikanja pri Henriki Šantel, v letih 1935 in 1937 pa študirala slikarstvo na akademiji v Münchnu. Od jeseni 1937 do pomladi 1938 je slikala na Siciliji in študijsko obiskala Firence. Leta 1940 se je poročila z novinarjem Ottom Koschitzem iz Maribora in tukaj živela ter ustvarjala do februarja 1945. V tem času so nastale tudi slike, ki jih hranita Neue Galerie Graz in Umetnostna galerija Maribor. Odlikuje jih fino občutenje barve in svetlobe, razkrivajo pa tudi poznavanje Paula Cezanna in njegovega načina gradnje slikarske površine.
Andreja Borin dodaja: »Res sem želela izvedeti, kdo se skriva za imenom Fredy Koschitz. V Umetnostni galeriji Maribor hranimo dve umetničini sliki, vendar o njej ni bilo znanega tako rekoč nič. To je bilo pravo detektivsko delo. Brez razstave o Elzi Obereigner ne bi šlo naprej. Kustosinja Barbara Savenc in Angelika Hribar sta bili pri tem ključni. Na ta način vračamo umetnicam svoje mesto in to je res dober občutek.«
V Mestnem muzeju Ljubljana smo tako pomagali dvigniti tančico, ki je ovijala domači umetnici iz časa 20. stoletja prejšnjega tisočletja. Ob razstavi ELZA KASTL OBEREIGNER (1884–1973), KIPARKA IN SLIKARKA, ki je prav tako pomenila odkrivanje do tedaj še neznanega opusa prve kiparke na Slovenskem, smo izdali tudi katalog.
Na Radiu Slovenija ARS pa so z Elzino vnukinjo gospo Angeliko Hribar, ki je tudi kustosinji Mestnega muzeja Barbari Savenc pomagala pri pripravi razstave, pa so posneli intervju, ki razkriva življenjsko pot naše prve kiparke.
In zdaj še nekaj za čuječneže in častilce lepote:
Vas zanima več o vlogi žensk v umetnosti ? Odlično, ste v trendu:*
Predstavitve umetnic in razstave, povezane z ženskimi temami, so v zadnjem desetletju v porastu. Čeprav je večina evropskih muzejev trenutno zaprta, je v njihovih prostorih na čakanju nekaj razstav o ženskih temah. V galeriji Uffizi v Firencah pripravljajo razstavo Cesarice, matrone, svobodne ženske, ki osvetljuje življenje žensk v prvih dveh stoletjih rimskega imperija, v Narodni galeriji v Londonu je na ogled razstava izjemne baročne slikarke Artemisie Gentileschi, v Muzeju Prado v Madridu se prvič skupaj predstavljata dve odlični slikarki druge polovice 16. stoletja, Sofonisba Anguissola in Lavinia Fontana, v dunajskem Belvederu je v fokusu pomembna predstavnica dunajske secesije Elena Lukasch-Makowsky, v Tate Modern se je spomladi končala razstava Dore Maar. To je le nekaj primerov. V naši neposredni bližini v Neue Galerie v Gradcu so septembra odprli razstavo del umetnic, ki so delovale na Štajerskem med letoma 1850 in 1950, pri čemer sta kustosa razstave Gudrun Danzer in Günther Holler-Schuster vključila tudi nekaj umetnic iz slovenske Štajerske.
* Vir: Večer, 19. 11. 2020