Kdaj je Emona dočakala prva velika arheološka izkopavanja?

Prva velika izkopavanja Emone so na območju Mirja in okolice potekala v letih 1909–1912. Ljubljančanom so odkrila ves južni del rimskega mesta in bila so v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes, in nad njo so bili enako navdušeni, kot smo zdaj.

Ljubljančani so se ponovno zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, poleg tega pa so v Emoni zdaj videli tudi že turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske velmože, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden od kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Kot rezultat teh izkopavanj v Mestnem muzeju hranimo samo eno, a zato izjemno dragoceno muzealijo: maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Skoraj sto let stara muzealija kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže.