Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju

Arhitekt Jože Plečnik je del svojega ustvarjalnega opusa namenil tudi oblikovanju spomenikov, med njimi najobsežneje prav spominskim obeležjem in spomenikom, posvečenim padlim v drugi svetovni vojni, ki jih je začel ustvarjati na pobudo takratnega ministra za prosveto Ferda Kozaka. Tema spomenika narodnoosvobodilnemu boju je v tem času postala ena od osrednjih nalog njegove šole na Fakulteti za arhitekturo, vrsto spomenikov je zasnoval prav s pomočjo svojih študentov. Kot zaveden Slovenec je poudarjal narodno samobitnost in podpiral Osvobodilno fronto, druga svetovna vojna pa ga je osebno zelo prizadela. V Plečnikovem kabinetu na fakulteti med drugim še danes visi spominska plošča v vojni padlim študentom, ki jo je Plečnik oblikoval leta 1946.

V Plečnikovem opusu je skupno kar 25 izvedenih spomenikov in obeležij NOB; pet jih stoji v Ljubljani, ostale pa najdemo po vsej Sloveniji, od Vipave do Črne na Koroškem. Za Plečnika je bilo znano, da je načrte izdeloval brezplačno, in tako je imel seveda veliko prošenj. Naročniki projektov – po večini so bili to okrajni odbori zveze borcev – so se Plečniku in študentom, ki so pomagali pri delu, oddolžili s kakšno domačo žganico, vinom, krompirjem, drvmi ali premogom.

Plečnikove spomenike NOB lahko tipološko razdelimo na štiri zvrsti, vse pa odlikujejo izvirnost, inovativnost v formi, uporaba največkrat lokalnih materialov, pa tudi posebna pozornost pri načrtovanju njihove umestitve v prostor. Pri njihovem snovanju je Plečnik uporabljal izključno arhitekturne elemente, tedanje uradne simbole, predvsem peterokrako zvezdo, je vanje umeščal v podrejenem kontekstu.

Največkrat so bili izvedeni Plečnikovi spomeniki v obliki stebra ali slopa, ki se po vsebini navezujejo na ljudska znamenja iz preteklosti. Tu je prepoznati večji delež dela študentov, saj gre za razmeroma nezahtevne naloge, poznamo tudi več različic ene rešitve. Druga zvrst so spomeniki v obliki pokritih lop, pri čemer gre za preoblikovanje predvojnih kapelic ali pa celo za obliko mavzoleja. V tretjo zvrst sodijo spomeniki v obliki vodnjaka; teh je bilo izvedenih le malo, veliko jih je ostalo v načrtih. V osnovi gre za vodnjak sredi naselja, s simbolnim pomenom žive vode kot živega spomina. Zagotovo najzanimivejši so najbolj izvirni Plečnikovi spomeniki, ki nimajo predhodnikov v preteklosti. Pri njih gre za uporabo čistih arhitekturnih elementov: valja, kocke, kvadra, krogle. Eden najizvirnejših stoji blizu Plečnikove hiše v Trnovem; v eni od njegovih oblikovnih rešitev je Plečnik na spomenik zapisal: »Bo že koko, še zmeri je blo«.