Ljubljana
MGML

O Plečnikovi hiši

Zgodovina hiše

Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1928 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti ustvarjal ter živel odmaknjeno in samosvoje življenje.

Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je v hišo naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana, ki je čez leto prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana.

Ta se je 1. aprila 1972 konstituiral prav v Plečnikovi hiši in je v njej deloval do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.

Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, ko je bila zaradi občutljivosti papirnega gradiva iz muzejskega dela hiše prenesena zbirka Plečnikovih skic in načrtov v začasne depojske prostore v spomeniško manj občutljivi del Karunove 4, kjer je bilo gradivo mogoče pregledovati, urejati in preučevati. V hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa depojski prostori Plečnikove zbirke.

Plečnikova zbirka je bila leta 2009 razglašena za spomenik državnega pomena. Sestavlja jo kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 ter valjasti prizidek z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Plečnikova hiša je sredi leta 2010 prešla pod okrilje današnjega upravljavca, zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Mala sprejemnica v Plečnikovi hiši, 1957 © Dokumentacija MGML


Obnova Plečnikove hiše med leti 2013 in 2015 © Tone Stojko

© Andrej Peunik/MGML

Obnova 2013–2015

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija se je s Plečnikovo hišo začel podrobneje ukvarjati že leta 2005, ko je pripravil strokovne podlage za razglasitev hiše za spomenik državnega pomena skupaj s celotnim Plečnikovim arhitekturnim opusom. Zato so pozdravili pobudo o celoviti prenovi hiše, ki je leta 2007 prišla s strani Mestne občine Ljubljana. Sledila je priprava natančne dokumentacije hiše, posnetek obstoječega stanja z vsemi detajli in izdelava konservatorskega načrta, pri čemer je pomembno povezovalno vlogo prevzela Jerneja Batič kot vodja projekta na strani občine.

Za ohranitev izvirne podobe zunanjosti in notranjosti hiše, z vso izvirno Plečnikovo opremo, je bila pri prenovi odgovorna konservatorka Irena Vesel (ZVKDS, OE Ljubljana), ki je izjemno dobro sodelovala z odgovorno projektantko Marušo Zorec s sodelavci (Arrea, arhitektura, d. o. o.), avtorico arhitekturnega koncepta za prenovo celote.

Skupaj s prenovo hiše je potekala tudi konservatorska prenova Plečnikovega vrta, katere cilj je bil celostno ohraniti oziroma poustvariti zasnovo, kakršno je ustvaril Plečnik, ki mu je vrt predstavljal ustvarjalni poligon v sozvočju grajenega in zelenega. Odgovorna za prenovo vrta je bila konservatorka Darja Pergovnik (ZVKDS, OE Ljubljana).

Celovita prenova kompleksa Plečnikove hiše je bila izvedena med leti 2013–2015. Prenovljena Plečnikova hiša je ponovno odprla svoja vrata konec septembra 2015. V novo pridobljenih prostorih je zaživela nova stalna razstava s preprostim naslovom Plečnik, novi so prostori za občasne razstave, študijski center, Plečnikova učilnica za pedagoške in andragoške programe ter muzejska trgovina z izborom oblikovalskih izdelkov in publikacij.


Plečnikova hiša danes

V Plečnikovem prizidku, torej domovanju Jožeta Plečnika, so še danes ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt. Ogled hiše je zaradi svoje izjemnosti in občutljivosti možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam ter je za večje skupine omejeno na sedem oseb hkrati.

Plečnikova hiša je pomembno študijsko središče, saj je poseben prostor namenjen vsem, ki proučujejo Plečnikovo delo. Raziskovalcem je na voljo dostop do digitaliziranih Plečnikovih načrtov, po predhodnem dogovoru pa si lahko ogledajo in proučijo tudi Plečnikove originalne načrte, ki jih MGML sicer hrani v depoju z ustreznimi klimatskimi pogoji, primernimi za hranjenje papirja. Tam hranimo izjemno dragocene Plečnikove izvirne risbe in načrte, razporejene po posameznih temah in projektih, ki si sledijo v kronološkem zaporedju. Zelo obsežen del gradiva predstavljajo različni, velikokrat neuresničeni projekti za Ljubljano. Izjemno pomemben del zbirke so zgodnje Plečnikove risbe iz dunajskega in praškega obdobja ter posamezni načrti za mnoga slovenska mesta – regulacije, prenove in predlogi spomenikov. Obsežna je korespondenca, saj si je Plečnik občasno dopisoval s kar približno štiristotimi sodobniki, med katerimi so znameniti Otto Wagner, Tomaš G. Masaryk, Ivan Hribar in mnogi drugi. Dragocena je zbirka fotografij z redkimi Plečnikovimi portreti in dokumentarnimi posnetki različnih projektov med gradnjo in ob dokončanju. V depoju se hranijo tudi študentska dela in nekatere diplome študentov, ki jih je Plečnik med 2. svetovno vojno dal prenesti v svoj dom. Posebej je potrebno omeniti diplomi prvih diplomantov Oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani iz leta 1924: Dušana Grabrijana in Franceta Tomažiča, sledili so jima Vinko Glanz, Edvard Ravnikar, Edvard Mihevc in drugi. Hranimo še različne lesene, mavčne in glinaste modele ter arhiv Ognjišča akademikov arhitektov.

V kustodiatu za arhitekturo in oblikovanje, ki bdi nad Plečnikovo hišo, se posvečamo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta Jožeta Plečnika ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Hranimo, preučujemo, strokovno obdelujemo in digitaliziramo obsežno zbirko skic in načrtov, modelov, fotografij ter korespondenco, kar omogoča lažje posredovanje informacij in ogled posameznih tem raziskovalcem in zainteresirani javnosti. Kustosinja Plečnikove hiše, muzejska svetovalka Ana Porok, skrbi še za evidentiranje in pridobivanje novega gradiva, ki dopolnjuje zbirko, seznanjanje in izobraževanje javnosti o življenju, delu in pomenu velikega arhitekta ter sodeluje pri predstavljanju in promociji Plečnikovega opusa doma in v tujini.

© Matevž Paternoster/MGML


© Matevž Paternoster/MGML

Plečnikova hiša v številkah

36 let je Plečnik živel v svoji hiši v Trnovem.
100 let je leta 2015, ob ponovnem odprtju hiše po celoviti prenovi, minilo od nakupa hiše v Trnovem – kupil jo je brat Andrej, da bi hiša postala nov dom vseh Plečnikov.
2.264.620.00 evrov je bil vreden projekt celotne prenove 2013–2015.
10.000 obiskovalcev letno po odprtju sprejme Plečnikova hiša.
528 kvadratnih metrov je Plečnikova hiša obsegala pred prenovo.
756 kvadratnih metrov obsega Plečnikova hiša po prenovi, z novo pridobljenimi prostori.
2.435 kvadratnih metrov obsega veličasten vrt, ki se razprostira ob zahodni strani hiše.
8 let je trajal projekt prenove od priprave dokumentacije do ponovnega odprtja hiše.
17.605 predmetov premične dediščine obsega Plečnikova zbirka.