Ljubljana
MGML
Plečnik na Brionih
© dr. Lojze Gostiša

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

PODALJŠAN ODPIRALNI ČAS V JULIJU IN AVGUSTU 2019:

ponedeljek–nedelja: 10:00–18:00


torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V delovnem času Plečnikove hiše si lahko ogledate stalno razstavo Plečnik o življenju in delu velikega arhitekta ter občasne razstave, ki osvetljujejo Plečnikovo delo in prikazujejo originalne predmete iz Plečnikove zbirke, predstavljajo stvaritve njegovih sodelavcev in vzpostavljajo Plečnikov opus kot navdih za sodobno kreativno ustvarjanje.

Ogled originalnega Plečnikovega domovanja je mogoč le z vodstvom. Javna vodstva po Plečnikovi hiši za največ sedem oseb organiziramo vsako polno uro, zadnje vodstvo ob 17:00. Rezervacija mest na javnem vodstvu ni možna.

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

občasna razstava

Plečnik na Brionih

20. 1. 2017–9. 4. 2017

Razstavni program ob Plečnikovem letu 2017 v Plečnikovi hiši pričenjamo z razstavo Plečnik na Brionih. Razstava, ki na ogled postavlja še ne videne fotografije arhitekta ob obisku Brionov ob zaključevanju njegovega zadnjega dokončanega projekta – vrtnega paviljona, nastaja v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico.

Pri pripravi razstave o zadnjem v celoti dokončanem arhitektovem projektu, gradnji vrtnega paviljona na Brionih leta 1956, v Plečnikovi hiši sodelujemo z Rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je pridobil dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Ta razkriva do sedaj javnosti neznane izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov. Med temi fotografijami so tudi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956. Posebno dragoceno je tudi osebno pričevanje dr. Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi tega projekta, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament. 

O sodelovanju z arhitektom Plečnikom se dr. Lojze Gostiša spominja: "Arhitekt Tone Bitenc me je priporočil, da sem se dne 5. januarja 1955 na fakulteti za arhitekturo sestal s prof. arh. Jožetom Plečnikom. Posredoval sem mu prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti komandantu Titu na Brionih. Plečnik jim je z zadovoljstvom ugodil. V jutranjem mraku, dne 14. januarja 1955, sem ga odpeljal na Brione. Želel je videti lokacijo. Med potjo sva se na njegovo pobudo ustavila v Hrastovljah, ki jih dotlej še ni videl. Nacionalni spomenik leta devetnajsto petinpetdeset. Cerkev z visokim renesančnim obzidjem. Mrakobno razpoloženje njene notranjščine. Mežnar s petrolejko v roki. S črnim ogrinjalom oviti istrijanki. Mrtvaški ples. Plečnik. Tišina in komaj slišen izdih: "Fantazma!" Na Brionih so uglednega gosta prof. arh. Plečnika sprejeli domala protokolarno. Ogledal si je lokacijo, nato pa se je s svojim nekdanjim študentom, arhitektom Vinkom Glanzem, sprehodil med ostalinami na Brionih še ohranjene rimske kulture. Zadnje dni januarja 1955 mi je Plečnik v domači delovni lopi na Karunovi predstavil in izročil načrt vrtne lope, načrt, ki žal ni bil realiziran. V Sloveniji ni bilo ustvarjalca, ki bi udejanjil to avtorjevo hotenje. Zasnoval je nov načrt. Izvedli so ga: podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota; kiparji: Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic, Marija in Stane Keržič; rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope. Gradnjo je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Na Brione sem ponovno pripeljal Plečnika. Ogledal si je svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino." 

Spremno besedilo iz zloženke ob razstavi

Gradnja brionskega paviljona sodi med zadnja Plečnikova dela, čeprav v določenem pogledu pooseblja njegove celotne umetniške ideale. Graditi s kamnom v mediteranskem okolju je bila njegova želja že od študija pri Ottu Wagnerju, kjer je Teodorikov mavzolej v Raveni veljal za enega klasičnih arhitekturnih arhetipov. Pozneje je svojim študentom o tem s ponosom pripovedoval: "Streha Teodorikovega mavzoleja v Raveni, 11 metrov v premeru, je iz istrskega kamna, to je iz našega kamna!" To velja omeniti, ker si je tudi na Brionih želel monolitno streho, vendar so jo na njegovo razočaranje morali izvesti iz dveh kosov. Z Rapalsko pogodbo je Slovenija izgubila Kras in dostop do morja, kar je Plečniku onemogočilo, da bi uresničil svoje mladostne sanje. Umetnosti kritik in dubrovniški konservator Kosta Strajnić ga je sicer skušal pritegniti k sodelovanju v Dalmaciji, vendar med ponujenimi nalogami ni bilo nobene, ki bi se mogla meriti z brionskim paviljonom, poleg tega pa je bil Plečnik zaposlen z deli v Pragi in Ljubljani. 

Zato lahko razumemo, da je triinosemdesetletni umetnik z veseljem sprejel Gostiševo povabilo in ga tudi, kot je sam dejal, z "vso predanostjo" izpolnil. Nekoliko je tudi upal, da bo ob tej priliki morda srečal Tita, ki ga je imel za pomembno zgodovinsko osebnost. Lojze Gostiša je bil v mladosti umetnostno zainteresiran aktivist z dobrimi stiki z nekaterimi vplivnimi politiki. V nasprotju z mnogimi drugimi, ki so imeli Plečnika za zastarelega eklektika, je bil sam dovolj senzibilen, da je v njem prepoznal genialnega ustvarjalca. K temu je gotovo nekoliko prispevalo tudi prijateljevanje z njegovim učencem in asistentom Tonetom Bitencem. Začelo se je z željo Zveze slovenskih borcev, da bi predsedniku Titu podarili nekaj posebnega. Gostiša jih je prepričal, da bi bilo najprimernejše darilo prav paviljon v neposredni bližini Belega dvora, kjer se je predsednik pogosto mudil. 

Plečnik si je pod Gostiševim vodstvom najprej ogledal lokacijo, čez nekaj dni pa mu je že ponudil prvi načrt paviljona. Pri tem si je pomagal z zamislijo podobne stavbe za pesnika Franceta Prešerna v njegovi rojstni Vrbi, ki jo je pozneje, nekoliko predelano, spet zaman poskusil uporabiti za spomenik NOB na Ptuju. 

Načrtoval je okrogel antični tolos, katerega stebri bi se menjavali z antropomorfnimi kariatidami. Vrh bi kronal vzpenjajoči se konj. Šlo naj bi torej za pravi antični ikonografski arzenal, kakršnega je občudoval že ob obisku Aten leta 1927. Zataknilo se je pri iskanju kiparjev. Po mavčnem modelu je Plečnik spoznal, da ne bo dobil umetnika, ki bi bil sposoben antične stilizacije, kakršno je želel. Jakob Savinšek je bil tedaj nedvomno eden vodilnih slovenskih kiparjev, vendar daleč od Plečnikovih klasičnih predstav. Zato je po nekaj poskusih zamenjave kariatid z ornamentalnimi stebri v celoti spremenil zamisel in znotraj kamnitega zunanjega plašča postavil še notranjega iz lesenih stebrov na podstavkih, ki bi nosili nekoliko višjo in ožjo strešno ploščo. Tempelj v templju je stara arhitekturna tema, ki jo je Plečnik pred tem že večkrat s pridom uporabil. Dvojnost je podčrtal tudi s tem, ko je strešno ploščo z vmesnimi konzolami dvignil nad zunanji kamniti obroč. Največja novost tega načrta je bila v kombinaciji kamna z lesom, tako rekoč Mediterana s severom. Kot pričata krstilnici v Stranjah in v Šiški, ga je s starostjo pritegovalo tudi rezbarsko okrasje evropskega severa. Kamen in les pa imata tudi različni tektonski vlogi. Prvi v obliki stiliziranih gladkih dorskih stebrov nosi težko streho, leseni stebri pa so votli in ponoči od znotraj osvetljeni, torej pravo materialno nasprotje kompaktnemu istrskemu kamnu. Da je imel Plečnik pri delu v glavi še druge zamisli, priča neuresničeni tlak iz brušenega stekla, kakršnega je pred mnogimi leti napravil dunajskemu galanteristu Weidmannu, ki pa je prej umrl, preden bi lahko v njem užival. 

Gradnjo paviljona je nadziral Tone Bitenc, medtem ko je Plečnik v Ljubljani lahko bedel le nad izdelavo lesenih stebrov, za katere je narisal okrasje. Te so zaradi izredne velikosti stružili v ljubljanskem Litostroju, kjer jim je dal dokončno podobo rezbar Jože Lapuh. Nanje pritrjeni kosi barvastih marmorjev so izrazit dodatek, prevzet iz češke srednjeveške umetnosti. Gostiša je kot dober organizator poskrbel tudi za druge sodelavce. Tako je kip nebeškega točaja Ganimeda vrh strehe izklesal Frančišek Smerdu, strešne konzole pa sta s kipi ptic opremila Marija in Stane Keržič. Karton za stropni mozaik je izdelal France Mihelič. Nikjer ni sledu o kaki revolucionarni ikonografiji. Leseni stebri in živalska plastika kažejo ideološko nevtralno okrasje, prevzeto iz umetnosti minulih dob. Tudi stropni mozaik ženske figure s soncem in luno ne more predstavljati kaj dosti drugega od bujnega bogastva cvetoče narave. Plečnik si vsekakor ni zamislil tako vpadljivega kiparskega okrasja, kar je moral ugotoviti tudi ob svojem obisku Brionov le nekaj mesecev pred smrtjo. Tedaj so nastali tudi Gostiševi klasični posnetki Plečnika v temnem plašču s klobukom in z belim cvetom. Pozneje so lesene stebre iz slavonskega hrasta po nepotrebnem premazali z rjavo barvo in jim odvzeli plemenito lepoto naravno postaranega srebrnkastega lesa, ki je bila del Plečnikove zamisli. Leseni model paviljona je Bitenc po učiteljevi smrti spremenil v lestenec gostinske sobe v ljubljanskih Križankah. 

Nedaleč stran je Plečnik po Gostiševem posredovanju postavil masivno kamnito mizo v spomin na zborovanje slovenskih komunistov na Okroglici, medtem ko dve kamniti vazi v bližini paviljona opozarjata še na zborovanji v Dolenjskih toplicah in na Čebinah. Po pripovedovanju arhitektove nečakinje stric ni bil navdušen nad kiparskim dodatkom mize, saj v njegovem času očitno ni bilo več umetnika, ki bi znal tako intimno razumeti sporočilo antike. Razstavo je omogočil Lojze Gostiša s plemenito donacijo doslej neobjavljenega arhivskega gradiva Rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. 

avtor besedila: dr. Damjan Prelovšek
 

Spremljevalna dogodka razstave 

8. 2., Prešernov dan, ob 12:00
vodstvo po razstavi z avtorjema Marijanom Rupertom in Žigom Cerkvenikom, NUK

29. 3. ob 17:00
vodstvo po razstavi z avtorjema Marijanom Rupertom in Žigom Cerkvenikom, NUK

© Žiga Cerkvenik, NUK
/
Plečnik na Brionih, 2017

Kolofon

PLEČNIK NA BRIONIH, občasna razstava, 20. 1.–2. 4. 2017, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša, zanje: Blaž Peršin, direktor
Kustosa razstave: Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik (NUK)
Fotografije: dr. Lojze Gostiša, dr. Damjan Prelovšek, arhiv NUK, dokumentacija MGML
Besedilo zloženke: dr. Damjan Prelovšek, dr. Lojze Gostiša
Kratek film: Žiga Cerkvenik (NUK)
Strokovna sodelavca: dr. Damjan Prelovšek, Ana Porok (MGML)
Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Jezikovni pregled: dr. Tomo Jurca, Murray Bales
Prevod v angleščino: Milan Stepanovič, Studio Phi, d.o.o.
Konservatorska priprava gradiva: mag. Katarina Toman Kracina
Dokumentacija: Matej Satler
Promocija: Maja Kovač, Ana Modic
Tehnična postavitev: OKvir d. o. o., Tehnična služba MGML

Plečnikova hiša

Karunova 4–6
1000 Ljubljana

Informacije za programe in vodstva ter rezervacije terminov za zaključene skupine in pedagoške programe:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

PODALJŠAN ODPIRALNI ČAS V JULIJU IN AVGUSTU 2019:

ponedeljek–nedelja: 10:00–18:00


torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

V delovnem času Plečnikove hiše si lahko ogledate stalno razstavo Plečnik o življenju in delu velikega arhitekta ter občasne razstave, ki osvetljujejo Plečnikovo delo in prikazujejo originalne predmete iz Plečnikove zbirke, predstavljajo stvaritve njegovih sodelavcev in vzpostavljajo Plečnikov opus kot navdih za sodobno kreativno ustvarjanje.

Ogled originalnega Plečnikovega domovanja je mogoč le z vodstvom. Javna vodstva po Plečnikovi hiši za največ sedem oseb organiziramo vsako polno uro, zadnje vodstvo ob 17:00. Rezervacija mest na javnem vodstvu ni možna.

[Poseben režim ob dnevih odprtih vrat]
Ob dnevih odprtih vrat, 8. februarja, 18. maja, na Poletno muzejsko noč (tretjo soboto v juniju) in 3. decembra, so vodeni ogledi Plečnikovega domovanja mogoči le s predhodno prijavo, ki jih sprejemamo dva dni pred posameznim dnevom na prijava@mgml.si.

Ogled Plečnikove hiše (stalna razstava Plečnik in vodstvo po Plečnikovem domu)
Odrasli: 6 €
Študenti: 4 €
Dijaki in otroci: 4 €
Odrasli nad 60 let: 4 €
Družine: 14 €
Brezposelni: 4 €
Invalidi: 4 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

Ogled Plečnikove hiše po predhodni najavi za zaključene skupine, ki se naročijo najmanj 3 delovne dni vnaprej
skupine do vključno 4 osebe: 30 €
skupine nad 4 osebe: 7 €/osebo, znižano 5 €/osebo

Ogled stalne razstave Plečnik
Odrasli: 4 €
Študenti: 2,5 €
Dijaki in otroci: 2,5 €
Odrasli nad 60 let: 2,5 €
Družine: 10 €
Brezposelni: 2,5 €
Invalidi: 2,5 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS, SMD: brezplačno

*Ogled Plečnikovega domovanja je možen le z vodstvom.*

Novice

V petek, 31. maja, je bilo na hrvaškem otoku Veliki Brion še posebej slovesno, saj smo tam odprli razstavo 'Plečnik na Brionih', ki predstavlja Plečnikovo zadnje v celoti dokončano delo – vrtni paviljon podarjen predsedniku Titu. V okviru dogodka pa smo imeli edinstveno priložnost in si ogledali Plečnikov paviljon tudi v živo.

5. junij 2019
Plečnikova hiša

Na pobudo Veleposlaništva RS v Zagrebu zadnji dve leti po hrvaških mestih potuje razstava Plečnik na Brionih, ki si jo v prvi polovici aprila lahko ogledate v Splitu, konec maja pa na Brionih.

3. april 2019
Plečnikova hiša

V začetku oktobra sta se na dveh straneh sveta odprli naši razstavi o delu arhitekta Jožeta Plečnika: v Karlovcu na Hrvaškem so na ogled postavili razstavo Plečnik na Brionih, v brazilskem mestu Belo Horizonte pa so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana.

8. oktober 2018
Plečnikova hiša