Razstava Plečnik in pika prikazuje proces nastajanja biografskega stripa o Jožetu Plečniku, delo zgodovinarja dr. Blaža Vurnika, ki je pripravil izčrpen scenarij, in striparja, Zorana Smiljanića, ki je poskrbel za stripovsko upodobitev Plečnikovega življenja. Na ogled postavlja vse faze ustvarjanja striporomana, od scenarija, preko risarskih osnutkov do končnih avtorskih tabel. »Strip o Plečniku govori drugače, kot smo sicer vajeni; Plečnik svojo zgodbo pripoveduje sam, prisotnost humorja in značilen pristop k oblikovanju lika pa je princip, ki je svoj samo stripu. Pri pripravi scenarija, v katerem se ves čas prepletajo citati iz Plečnikovih pisem z njegovimi arhitekturnimi podvigi, se je bilo potrebno zakopati v arhive, poiskati slikovne reference, predvsem pa zaobjeti Plečnika kot celoto: človeka, umetnika, dvomljivca, prijatelja, deloholika, navdušenca s smislom za humor … Vse to je bila podlaga za slikovno upodobitev, pa še po tem je bilo med nama z Zoranom potrebno neprestano usklajevanje, debatiranje, iskanje kompromisov, da je stip doživel tako končno podobo, kot jo ima danes,« je o dolgem in zahtevnem procesu ustvarjanja povedal dr. Blaž Vurnik.

Prav reference za upodobitve so bile ena ključnih sestavin za Smiljanićevo ustvarjanje. Med njimi bo na razstavi med drugim na ogled osnutek kozlove glave, ki ga je Plečnik oblikoval za vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju leta 1908 in za katerega velja, da gre za Plečnikov avtoportret; kip, ki ga hranijo v Plečnikovi hiši, doslej še ni bil na ogled širši javnosti.

»Pri risanju stripa je bilo velikokrat precej dela s predpripravo, z iskanjem ideje, kako nekaj upodobiti, kako se sploh lotiti risanja. Blaž me je založil s slikovnimi referencami, ogledal sem si Plečnikove osebne predmete, iskal upodobitve na spletu. Ko je bila ideja izčiščena, je šlo lažje na papir. Začetni strah, da Plečnik ni tako zanimiv, ognjevit, konflikten in zabaven karakter, kot bi bil potreben za stripovsko upodobitev, se je hitro razblinil. Izkazalo se je, da je večplasten, kompleksen, da ima svoje strahove in bojazni, nesigurnosti, kot starejši pa postane malo tirana pa avtokrata – vsekakor zanimiv in zabaven lik, ki sem se mu tekom ustvarjanja krohotal, včasih ga nisem razumel, včasih me je nerviral, na koncu pa sem se z iskreno žalostjo od njega poslovil,« je o kompleksnosti svojega dela povedal stripar Zoran Smiljanić.

Omeniti je treba še dejstvo, da je prvi natis stripa, ki je v nakladi 1.200 izvodov izšel konec novembra 2021, v dobrem mesecu in pol že razprodan in da je ravno v dneh, ko se odpira razstava, na prodajne police že prišel njegov prvi ponatis.

Razstavo Plečnik in pika, ki bo v Plečnikovi hiši na ogled vse do 8. maja, spremljajo tri vodstva z avtorjema stripa (8. 2. ob 11:00 ter 23. 3. in 4. 5. ob 17:00), ki obetajo iskriv pogovor in vpogled v zakulisje ustvarjanja stripa. 

Virtualno odprtje razstave z obema avtorjema in njun kratek pogovor si lahko ogledate na videoposnetku:

O AVTORJIH:

Dr. Blaž Vurnik je zgodovinar in kustos za novejšo zgodovino ter vodja kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane). Med drugim je leta 2005 izšla njegova znanstvena monografija Med Marxom in punkom: vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije, sodeloval je tudi pri knjižnem projektu MGML Zgodovina Ljubljane s prispevki s področja novejše zgodovine. V letu 2015 je prejel nagrado slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta za izvedbo projekta Skriti otroci druge svetovne vojne. V okviru tega projekta je med drugim pripravil scenarij za dokumentarni film Ilegalčki – skriti otroci okupirane Ljubljane (koprodukcija MGML in RTV SLO). Med večjimi razstavami, katerih avtor je, izstopa Nova doba prihaja! Industrija, delo, kapital, ki je bila postavljena v Mestnem muzeju Ljubljana (2016/17), kjer je v letu praznovanja stote obletnice Cankarjeve smrti pripravil tudi obsežno razstavo o Ivanu Cankarju. Z Zoranom Smiljanićem je sodeloval že pri stripu Spomini in sanje Kristine B.: Ljubljana 1941–1945, v katerem je predstavljena zgodovina okupirane Ljubljane skozi otroške oči, skupaj pa sta ustvarila tudi nagrajeno stripovsko biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja.

Zoran Smiljanić (1961), znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist, filmofil in publicist. Objavljati je začel že v 80. letih v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah. Je pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so kot prvi objavljali v reviji Mladina. Je avtor kultnega stripa Hardfuckers, skupaj s scenaristom Marijanom Pušavcem pa sta ustvarila petdelno stripovsko sago Meksikajnarji. Z zgodovinsko tematiko se je ukvarjal tudi v stripu Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945, pri katerem je sodeloval z zgodovinarjem dr. Blažem Vurnikom. Plod njunega sodelovanja je tudi nagrajena stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja, ki je izšla leta 2018 in bila na 34. Slovenskem knjižnem sejmu proglašena za knjigo leta. Ob stoletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu sta skupaj s sinom in zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem ustvarila odmeven zgodovinski strip Črni plamen, ki je leta 2020 prejel tudi nagrado za najboljšo izvirno stripovsko izdajo leta.