Svetlobna gverila: Spomini

11. festival Svetlobna gverila se v letu 2017 osredotoča na temo Spomini. Z vsebino festivala izpostavljamo pomen in vlogo spomina, kot se ta kaže bodisi na ravni posameznikove subjektivne izkušnje bodisi na širši družbeni ravni. Spominjanje je svojstvena človeška lastnost: z njeno pomočjo posameznik osmišlja in konceptualizira pretekle izkušnje, hkrati pa marsikdaj utemeljuje sedanjost in celo prihodnost. Program festivala vsebuje vrsto projektov, ki raziskujejo in odkrivajo različne vidike spomina in spominjanja. Sodelujoči umetniki se ozirajo k tehnični, umetniški in kulturni dediščini, ki jim služi kot vir navdiha, ali pa se podajajo na pot raziskovanja (lastne) preteklosti in izkušenj, s pomočjo katerih nemalokrat preizprašujejo tudi svojo identiteto.

V prostorih Galerije Vžigalica se obeta skupinska razstava več tujih in domačih avtorjev. Interaktivna postavitev nizozemskega umetnika Ralfa Westerhofa tematizira lik sovražnika in izpostavlja njegovo dvoumno pojavnost: figure, ki bi jih še pred nekaj leti dojeli kot povsem nedolžne, ponujajo dandanes, v času paranoidne histerije množičnih medijev, povsem drugačne interpretacije. Modulator ikon Luke Savića se navdihuje pri znamenitem delu Svetlobno-prostorski modulator madžarskega umetnika Lászla Moholy-Nagyja. Savić se poklanja tradiciji avantgardne umetnosti in njeni dediščini: delo v umetnikovi reinterpretaciji ne spreminja zgolj videza prostora, temveč tudi ikonično podobo, ki jo je Savić odtisnil na jedro objekta. Avstralski umetnik Ian Burns se predstavlja z analognim strojem, ki tvori poetične besedne nize in jih projicira na stene. Delo s svojo robustno formo in tudi s samo vsebino prikazuje skrivnostnost časa kot neogibne komponente spominjanja. Projekt Car-Go, pod katerega se podpisujeta Borut Bučinel in Miha Zupan, naseljuje okna galerije in trg pred njo. Ključni element postavitve so odsluženi kovčki, ki sta jih avtorja skupaj s kolegi uporabila kot miniaturna scenska prizorišča, nabita s spomini in utrinki iz preteklosti. Kovčke najdemo tudi v odsluženem Bučinelovem avtu, ki se na Trgu francoske revolucije spreminja v sentimentalen spomenik preteklosti. V galeriji se s svetlobnim objektom, ki tematizira lik neznanca, predstavlja še Andrej Štular. Avtorjeva minimalistična interpretacija izhaja iz skopega vedenja o anonimni, neznani osebi, ki skriva polnokrvno življenje z zvrhano mero lastnih spominov.