Svetlobna gverila: Narava

Številne umetniške intervencije tematizirajo različne pomene, ki jo ima narava za človeka v sodobni družbi. Narava je že od nekdaj navdihovala umetnike, ti pa se dandanes ne zadovoljijo več zgolj z njenim upodabljanjem, temveč se s pomočjo najsodobnejših orodij lotevajo tudi aktivnega raziskovanja njenih skrivnosti. Kot so zapisale članice iniciative ČIPke, "je naša predstava o naravi kot statičnem, uravnoteženem in harmoničnem ekosistemu, ki ne vključuje človeka ali tehnologije, naivna". Ljudje namreč imamo svoje mesto v naravi tako kot ga ima ona v nas. Bodisi kot botra ustvarjalnega navdiha, celo mistične kontemplacije, ali pa kot zavetišče skrivnostnih sil in procesov, ki zbujajo znanstveno in kreativno radovednost, narava tako umetnikom kot gledalcem ponuja neizčrpno količino gradiva in motivov. Na festivalu predstavljeni projekti poustvarjajo sublimno lepoto narave, uprizarjajo igriva vsebinska ter formalna premeščanja ter ponujajo številna izhodišča za vsakovrstna raziskovanja in umetniška eksperimentiranja.

Gilberto Esparza, Urša Vidic, Špela Petrič in Shreyasi Kar, Natan Esku, Tilen Sepič

Projekt mehiškega umetnika Gilberta Esparze temelji na sožitju organskih in elektronskih elementov, ki omogočajo proizvodnjo električne energije, ta pa vzdržuje življenje zelenega biotopa. Hibridna infrastruktura, ki s svojim postapokaliptičnim značajem ozavešča distopične scenarije, predstavlja samozadosten sistem rastlin in mikroorganizmov, sposoben preživeti človekovo uničenje narave. Projekt Urše Vidic skuša zaobjeti naravo v vsej njeni veličini in lepoti: v vitrini, ki generira lastno atmosfero, avtorica poustvarja idejo sublimnega. Kot je zapisala umetnica, se v njenem delu skriva aluzija na utopični proces odkrivanja enigmatične substance, ki naj bi se kot temni duh skrival v vseh nas. Špela Petrič, ki se ji pridružuje indijska umetnica Shreyasi Kar, je zasnovala projekt, ki na simboličen način preizprašuje vlogo rastlin v sodobni ekonomiji. Projekt nas s tehnikami fotobiokemičnega tiskanja podob različnih denarnih valut na rastlinske liste sooča s spoznanjem, da je denar kot simbol ekonomskega sistema istočasno znak za številne rastlinske vrste, ki s svojimi metabolnimi mrežami omogočajo emergentne pojave, značilne za človeško kulturo. Natan Esku se v ambientalni postavitvi loteva reciklaže svojih starejših projektov. Iz odpadle plastike zasnovan organizem nenehno evolvira in se razvija, ohranja ali izloča določene elemente glede na njihovo funkcijo, prilagodljivost in prosojnost. Video v galerijskem oknu Tilna Sepiča izpostavlja motive iz vsakdanjega življenja, ki jih avtor jemlje iz njihovega konteksta in jih izolira, da bi ustvaril kontrast sugestivnosti vizualne prenasičenosti, ki smo jim izpostavljeni v urbanem okolju.