Svetlobna gverila: Svetla prihodnost

Svetla prihodnost?! V teh negotovih časih se mnogi ozirajo za tistim, kar nam bo prinesel jutrišnji dan: vizije prihodnosti so zaznamovane z utopičnimi kot tudi s scela pogubnimi scenariji. Tehnološka evforija, okronana z ideologijo nenehne rasti in napredka, ki je zaznamovala minulo stoletje, se v aktualnem umika vse globljemu zavedanju o posledicah, ki jih je razvoj prinesel družbi in okolju. Mantra kapitalizma se sooča z globoko strukturno krizo, medtem ko klimatske spremembe povzročajo vse več ekoloških tegob - oboje bo nedvomno prineslo daljnosežne in nepopravljive posledice za usodo človeštva. Festival seveda ne more ponuditi dokončnih odgovorov na izzive prihodnosti, kljub temu pa smo mednarodno obarvani program zasnovali s tistimi projekti, ki na kritičen ali pač satiričen način izpostavljajo in prevprašujejo različne vizije časa, ki šele prihaja. Razstavni projekti vabijo h kritičnemu premišljanju o prihodnosti, katere 'svetlost' se nemara izkaže zgolj za ironičen podton, namenjen dobronamernemu sejanju dvoma.

Letos bodo v središču pozornosti projekti, ki so jih zasnovali domači in tuji umetniki različnih generacij, privrženci mnogovrstnih izraznih poetik in narativov, in katerih prvi skupni imenovalec je seveda izraba takšnih in drugačnih elementov svetlobe. Kot v prejšnjih letih se bo glavnina festivala tudi tokrat naselila v bližnjo okolico Trga Francoske revolucije, s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami pa bomo poselili tudi mnogotere kotičke javnega prostora in drugih ljubljanskih razstavišč. Tokrat se družimo tudi s festivalom Mesto žensk.

V Galeriji Vžigalica ambient soustvarjajo tri postavitve, Sence prihodnosti Maxa Sudhuesa, Svetla nova prihodnost Mirka Malleja in mednarodnega kolektiva A. A. I. ter Sobežnosti tandema Natalija R. Črnčec in Nina Šulin, kateremu se je pridružil Andrej Hrvatin.

Razdiranje odsluženih projektorjev je nemškega ustvarjalca Maxa Sudhuesa napeljalo na idejo o izdelavi svojevrstne senčne scenografije, ki tvori domiseln in poetičen antipod tehnološkemu entuziazmu. Avtorjevo delo je zasnovano na dekonstrukciji in ponovni izrabi zavržene tehnologije, s pomočjo katere ustvarja prostorske ambiente, ki pričarajo futuristično vizijo sveta, v katerem je tehnologija izgubila svojo prvotno namembnost in pomen ter postala zgolj posrednik čutne estetske kontemplacije.

Slike Mirka Malleja, ubrane na temo svetla prihodnost, so likovna interpretacija pesmi, ki so plod skupinskega dela mednarodnega kolektiva A. A. I. (Articulacion Artistica Internacional). Ob gledalčevi prisotnosti se aktivira umetna svetloba, ki omogoči dobesedno in metaforično branje podobe oziroma na prvi pogled zakritega besedila, ki ostaja ključno vodilo pri interpretaciji avtorjevih del.

Ambientalno instalacijo Sobežnosti Natalije R. Črnčec in Nine Šulin sestavlja preplet barvnih geometrijskih teles in svetlečih linij, ki se odzivajo na ultravijolično svetlobo. Instalacijo dopolnjuje eksperimentalna zvočna kulisa Andreja Hrvatina. Ustvarjalna energija, ki se preliva med snovalci postavitve, je odmev specifik konkretnega prostora, na katerega so avtorji reagirali vsak na svoj način, da bi tako skupaj zasnovali site-specific pulzirajoče organsko svetlobno telo, ki gledalca prestavlja v znanstvenofantastično krajino prihodnosti.