Svetlobna gverila: Svetlikanje

Po nekaj uvodnih zamahih na festivalu Exodos (Tim Etchells, Matthieu Tercieux) ter Strašilu Marka A. Kovačiča in Braneta Ždrala na PST-ju Svetlobna gverila prižiga luči na že uveljavljenih lokacijah središča prestolnice. Letošnja 7. edicija mednarodnega festivala, ki si je za osrednjo temo izbrala Svetlikanje, zaobjema tako sodobno tehniko kot izumirajoče svetlobne pojave. Avtorji, umetniki od tu in drugod ter študentje različnih fakultet in akademij, so svoja dela zasnovali na raziskovanju svetlobnega medija v razmerju do (javnega) prostora in obiskovalca oz. mimoidočega. Svetlobna gverila tako tudi letos nagovarja k razmisleku o vlogi svetlobe, umetnika in umetnosti v javnem prostoru in vsakdanu, razmerju med zasebnim in javnim ter spodbuja k odpiranju prostorov za umetnost in domišljijo slehernika. Akcija se po odprtju v Galeriji Vžigalica in okupaciji okolice nadaljuje na drugi strani Ljubljanice, v Škucu, sklene pa na Metelkovi, kjer se v Poletni muzejski noči pridružujejo aktivnemu praznovanju 90. obletnice delovanja Slovenskega etnografskega muzeja (SEM).

Ambient Galerije Vžigalica soustvarjajo 3 postavitve: Gespinst Kurta Laurenza Theinerta, ki smo ga pred dvema letoma spoznali s projektom Vizualni piano (Kino Šiška). Gespinst je svetlobna instalacija iz elektroluminiscentnih žic, ki se v temačni sobi raztezajo pod različnimi koti. Vsaka izžareva svetlobno utripanje v neodvisnem, vendar uniformnem ritmu. Skupaj ustvarjajo privid navideznega gibanja.

Grafik, kipar in slikar Hamo Čavrk se predstavlja z delom iz novejšega opusa, medijsko obogateno etapo iz svojega dolgoletnega cikla Carta Incognita. Sprva je nastajal kot grafična mapa, katere oblikovne prvine pa avtor v zadnjem času razširja z aktivno uporabo svetlobe in zvoka. Carta Incognita predstavlja svojstveno subjektivno kozmografijo, kjer se nakazane bližine in daljave imaginarnega prostora berejo kot metaforični ključ od vrat duhovne sfere.

Dan Adlešič, Tilen Sepič in Matic Potočnik so (produkcija: Ljudmila, Laboratorij za znanost in umetnost) ustvarili fizični vmesnik Od oblike do oblike, ki zabriše meje med online virtualnim telesom in offline fizičnim telesom. Prostor, napolnjen z zvoki, "zunanjim" opazovalcem prikazuje zgolj obris obiskovalcev ali navidezni hologram brez izrazitih individualnih značilnosti.

Video umetnik Bertrand Gadenne v seriji video instalacij Delci sveta v urbanem prostoru prikazuje živali, ujete v svet, kot ga je ustvaril človek. Vsaka od njih v mimoidočem vzbudi nelagodje in ga spodbudi k razmisleku o sodobni družbi, našem odnosu do živih bitij in življenja okoli nas. Te dramatične zgodbe o ujetništvu avtor razvija več kot desetletje. V Ljubljani so njegova dela na ogled na treh različnih lokacijah (Galerija Vžigalica, IRIU in vratarnica na Metelkovi).