Svetlobna gverila: Resničnost

Festival že drugič zapored poteka v znamenju epidemije covida-19 in posledičnih ukrepov, ki kulturnemu življenju nikakor ne prizanašajo. Resničnost, ki se nam je zgodila v zadnjem letu dni, nas producente do zadnjega trenutka pušča v negotovosti – a z nekaj sreče bo tudi tokrat vse steklo po načrtih in se bomo ob toplih pomladnih nočeh že petnajstič zapored predajali užitkom, ki jih prinaša umetnost v spregi s svetlobo.

Letošnje projekte navdihuje resničnost, kar je tudi tema tokratnega festivala. Resničnost, ki nas obdaja, nosi nešteto različnih obličij, ki jih ljudje doživljamo izrazito subjektivno. S temo festivala želimo izpostaviti varljivost in izmuzljivost resničnosti, ki je marsikdaj odvisna od naših čutov oziroma dojemanja, po drugi strani pa naglasiti nekatere ključne problematike, ki oblikujejo dandanašnjo izkušnjo resničnosti in ki posledično nakazujejo tudi našo prihodnost. Sodelujoči umetniki so se na seciranje resničnosti odzvali karseda različno: med izstopajočimi vsebinskimi poudarki velja denimo izpostaviti temo ekologije, skrbi za usodo planeta oziroma človeka, kar se nemalokrat razodeva v izrazito distopičnih, mestoma tudi resigniranih tonih.

V Galeriji Vžigalica tokrat gostimo tri projekte domačih in mednarodnih avtorjev. Osrednji prostor galerije zaseda poljski umetnik Robert Sochacki; avtorjeva ambientalna postavitev je zasnovana kot nekakšen odtujen meditacijski prostor, ki s svojimi namernimi "glitchi", vsakovrstnimi prasketanji in šumenji, ne nazadnje pa tudi s psihedeličnimi barvnimi toni spodbuja opazovanje in refleksijo dualizma dveh resničnosti – naravnega, čutnega sveta, ki mu nasproti stoji njegova digitalizirana, dehumanizirana inačica. Italijanski umetnik Alessandro Lupi predstavlja dve deli, "Sence" in "Sekunde": gre za projekta, ki se duhovito poigravata s človeškimi čuti in razumom oziroma z našo percepcijo časa in prostora. Lupi ustvarja popačene verzije resničnosti in odkriva vrzeli v času in prostoru, s tem pa pokaže, kako nezanesljivo in popačeno je lahko naše zaznavanje sveta. Slovenski dvojec Beam Team (Stella Ivšek, Anja Romih), ki se mu pridružujeta še programer Aleš Zupanc in oblikovalec zvoka Črt Trkman, razstavlja interaktivno instalacijo, ki raziskuje percepcijske zanke slišne in vidne resničnosti. Gre za mapirano videoprojekcijo, podkrepljeno z zvokom, pri čemer je ključna vloga namenjena gledalcu, ki v prostoru, vseskozi zasledovan z velikim animiranim očesom, sproža različna stanja virtualne resničnosti.

—Matjaž Brulc

www.svetlobnagverila.net