Razstave

Sodelujoči umetniki: Stefan Doepner, Vadim Fiškin, Aleš Dejan Knez, Marko Košnik, Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Dunja Zupančič :: Miha Turšič :: Dragan Živadinov, 300 000 V.K. V tej vizualno-zvočni predstavitvi večinoma novih in situ instalacij in reprezentacij postaj v delih v nastajanju sodelujejo uveljavljeni ustvarjalci – kreatorji ali vizionarji »vesoljnega uma« – ki se v okviru širokega termina »umetnosti v iskanju neskončnosti« že desetletja osredotočajo na vsebine iz bogatega kozmološkega repertoarja.

Razstava v Mestni galeriji Ljubljana, "O čem govorim, ko govorim o ..." je gotovo najobsežnejši in najbolj kompleksen prikaz ustvarjanja in delovanja ter razmišljanja Rene Rusjan do sedaj. Prikazuje njeno temeljno poetiko, to je predvsem ozaveščanje s konkretnimi dejanji. Svojo umetnost spremeniti v osebno kulturo, lahko bi jo poimenovali umetnost kot način sebe-dajanja ali dejanja, ki se manifestira v ustvarjanju kot večletni akciji, procesu, kot avtorski meditaciji v nenehnem nastajanju.

Mandićev samostojni nastop prinaša po tridesetih letih izključno skupinskega razstavljanja in delovanja v Irwinu znova vpogled v segment njegove zgodnje umetniške produkcije še iz obdobja samostojnega delovanja, in sicer v obliki ponovitvene reprezentacije projekta "Die Welt ist schön" iz leta 1982 v ljubljanski galeriji ŠKUC.

Umetnikovo motrenje prostora seže preko fizičnih omejitev galerije. Sleherni razstavni projekt je zanj nov izziv. Specifična prostorska razdeljenost Mestne galerije v nadstropja je botrovala prvim odzivom in razmisleku o kar najskladnejšem organiziranju prostora, zato se je odločil uporabiti samo eno nadstropje, v katerem bodo dela iz različnih časovnih obdobji združena v avtonomno vizualno celoto.

Sodelujoči umetniki: Aleksandra Domanović, Omer Fast, Vadim Fiškin, Dalibor Martinis, Guy Ben Ner, Nam June Paik, Ivan Petrović, Dubravka Sekulić, Richard Serra, Miha Štrukelj, Bill Viola. Kako televizija – ta vsenavzoči enosmerni posrednik podob, informacij in ideologije – vpliva na naš vsakdanjik in na kašen način oblikuje naš pogled na realnost? 

Sodelujoči umetniki: Joni Zakonjšek, Igor Škafar, Tina Mauko, Meta Krese, Milan Golob, Franc Novinc, Stojan Kerbler, Aldo Kumar. Ali je sploh še mogoče misliti in zaznati srečo v sodobni likovni umetnosti, v svetu strahu in negotovosti? Je sreča še prisotna, je že izginila, se pojavlja ali bledi, razkriva svojo podobo ali jo prekriva z drugimi, aktualnejšimi in predvsem bolj dramatičnimi temami in vsebinami?

Razstava obeležuje 50-letni jubilej osrednje ljubljanske institucije na področju galerijske dejavnosti, ki se je s svojo programsko podobo trajno zapisala v zgodovino slovenske kulture, z razvejanim mednarodno zasnovanim razstavnim programom pa tudi v širši mednarodni likovni protor.

Razstava "Proti umetnosti. Goran Đorđević: kopije 1979–1985" je skupni projekt Gorana Đorđevića in skupine kustosov, ki dela iz njegovega opusa predstavljajo v dveh različnih razstavnih oblikah: rekonstrukciji in sodobni instalaciji. Z drugimi besedami, sama postavitev razstave je osmišljena kot kombinacija principa rekonstrukcije originalnih postavitev (tj. aranžmaja objektov) in principa sodobne instalacije.

Pregledna razstava akademskega slikarja Milana Eriča v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane) predstavlja do sedaj najobsežnejši prikaz umetnikovega dela. Predstavitev je zamišljena kot vizualno dinamična razstava izbranih ciklov in serij risb, slik ter objektov, ki jih umetnik pogosto druži med seboj, prepleta, dograjuje, dopolnjuje, razgrajuje in premetava, odvisno od razstavnega prostora in celotne razstavne kompozicije.

Sodelujoči umetniki: Josef Dabernig, Democracia, Jota Castro, Sebastian Errazurizz, Harun Farocki, Pravdoliub Ivanov, Yuri Leiderman, Ingeborg Lüscher, Anetta Mona Chisa and Lucia Tkacova, Ahmet Ögüt, Anri Sala, Cengiz Tekin, Borut Vogelnik, Sislej Xhafa, Zvono. Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva Mestna galerija Ljubljana pripravlja razstavo na temo nogometa in umetnosti.

Sodelujoči umetniki: Dragica Čadež, Mirsad Begić, Matjaž Počivavšek, Rene Rusjan, Roman Makše, Mirko Bratuša, Metod Frlic, Darko Golija, Damijan Kracina, Boštjan Drinovec in Marco Juratovec. Razstava vključuje izbor nekaterih vidnejših slovenskih kiparjev različnih generacij.

"Sandi Červek že od leta 1989 ustvarja abstraktne slike, v katerih uporablja samo črno barvo. Čeprav taka dela ljudem na prvi pogled navadno ne ugajajo, saj se jim zdijo žalostna in hermetična, pa v zgodovini, predvsem moderne umetnosti, ni malo avtorjev, ki so se jim posvetili."

V kakšnem medsebojnem razmerju so resnica, pripovedništvo in zgodovinski narativi? Lahko resnica privzame vizualno obliko? Se resnica pojavlja v drugi obliki od neresnice? Kdo govori resnico? In kako oblikujemo fikcije, da se prilegajo našim osebnim resnicam?

Razstava vključuje izbor skoraj vseh stripovskih avtorjev (84), ki so v Sloveniji zaznamovali strip in ga uveljavili kot enakovreden estetski likovni segment znotraj naše kulture preteklosti in sedanjosti.

Tokratna razstava prinaša podroben pregled delovanja pomembnega centra ustvarjanja, idej in realizacije projektov novomedijske umetnosti – Multimedijskega centra Ljudmila.  Powered by Ljudmila sodi v programski sklop razstav s fokusom na mestu Ljubljana, in sicer z izhodiščem v premisleku o mestu kot arhitekturnem, urbanem, družbenem, socialnem in institucionalnem tkivu.

Interdisciplinarna razstava svetovno priznanega belgijskega multidisciplinarnega umetnika, scenarista, režiserja in koreografa Jana Fabra je bila na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, Galeriji 001 in Galeriji Vžigalica.

Vizualna razstava, ki prinaša vpogled v umetniško produkcijo, vlogo ali preprosto vizualno refleksijo prijateljstva med umetniki in ključnima protagonistoma Doro Stiefelmeier ter Mariom Pieronijem.

Intermedialna razstava, ki združuje sliko, objekt, risbo, zvok in video. Predstavljene so instalacije (slike, risbe, objekte in video projekcije), ki jih avtor s skupino sodelavcev razvija od leta 2000.

Izbrana dela 24 umetnikov in umetniških skupin ter predmeti in dokumenti iz štirih slovenskih muzejev, na razstavi razkrivajo 38 frazemov. Kaj se zgodi, če jeziku odvzamemo metaforičnost in ga jemljemo dobesedno? Na primeru izbranih frazemov iz slovenskega jezika smo raziskali njegovo golo neposrednost in jo predstavili na interdisciplinarni razstavi.

Sodelujoči umetniki: Ervin Babić, Aleksandra Domanović, Dušica Dražić, Neda Firfova, Bekim Gllogu, Ibro Hasanović, Gjorgje Jovanovik, Verica Kovačevska, Arman Kulašić, Mladen Miljanović, Alban Muja, Fatmir Mustafa – Carlo, Andrea Palašti, Vedran Perkov, Renata Poljak, Danilo Prnjat, Irena Sladoje, SofijaSilvia, son:DA, Small but Dangers, Ivana Smiljanić, Mladen Stropnik, Goran Škofić, Marko Tadić, Nikola Uzunovski, Katarina Zdjelar, Lulzim Zeqiri, Velimir Zernovski.