Razstave

V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.

V sklopu razstave se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič.

Umetnost, ljubezen mojaTa poezija je boljša od idealneRazstava z napakoGledam svoj pogled

Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal, nisem odmikal pogleda, nisem se premaknil, niti za milimeter prestavil stopal, stal sem pokončno, na mestu sem mirno obstal in upiral oči navzdol, nanj, na kamen sem gledal, ki je mirno ležal tam na obrežju in čakal.

Sodelujoči umetniki: Ibrahim Ahmed, Amado Alfadni, Meriç Algün, Pavel Brăila, Chto delat?, Shatha Al-Deghady, Marianne Fahmy, Iulia Toma. "Po ulicah hodi morje," je zapisal Mahmoud Darwish leta 1982 v svojem delu Memory for Forgetfulness (Spomin za pozabljivost), in sicer sredi resničnega obleganja, v katerem ni manjkalo prekinitev preskrbe z vodo v mestu in sledov raketnega ognja.

"CODE:RED", eden najpomembnejših projektov slovenskega umetnika Tadeja Pogačarja, bo na razstavi, ki je nastala v sodelovanju MMSU Reka z Mestno galerijo Ljubljana in Galerijo P74, prvič predstavljen na Reki.

Prva retrospektiva umetniških del Vlada Marteka na Reki na Hrvaškem, "Razstava z več naslovi", predstavlja širok izbor medijev, konceptov in tematik, katerih skupna točka je avtorjeva eksperimentalna obravnava jezika. Razstava meče luč na avtorjeve začetke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, njegov vstop na likovno sceno, potem ko je končal študij literarnih ved in filozofije, ter delovanje v okviru Skupine šestih avtorjev, ki je trajno zaznamovala Martekovo ustvarjanje kot celoto.

Sodelujeoči umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Anca Benera & Arnold Estefan, Nemanja Cvijanović, Lana Čmajčanin, Minna Henriksson, Sanela Jahić, Nikita Kadan, Mark Požlep, Lala Raščić, Kamen Stoyanov, Sašo Sedlaček, Katarina Zdjelar

Pri konceptualni zasnovi pregleda slikarstva Marjana Gumilarja smo se osredotočili na problematiziranje in tematiziranje enega od njegovih bistvenih konstitutivnih elementov, korelata v procesu gradnje slikovnega polja – pojma reza kot funkcijskega predpogoja montaže v različnih legah in likovnih relacijah, ki je bil izhodiščno vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal integralna metoda dela njegovih novih vizualizacij.

V resničnosti nikjer ni mirovanja. Umetniško delo se pomika bodisi proti prikazovanju resničnosti ali pa se skuša odmikati stran in izoblikovati svojo vzporedno resničnost, in strip je tako kot vsakovrstna likovna dela umeščen v ta osnovna razmerja prikazovanja kakršne koli stvarnosti.

Akademski kipar in akademik Drago Tršar slovenski umetniški prostor že veliko desetletij zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo in avtorsko prepoznavno likovno govorico. Je ena največjih kiparskih avtoritet v našem kulturnem prostoru in njegov obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtor številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, si zasluži obsežno razstavno predstavitev v največjih in najpomembnejših slovenskih galerijskih prostorih.

Projekt "CODE:RED" Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti je od prvih zametkov leta 1999 in prve javne manifestacije na Beneškem bienalu leta 2001 do današnjega dne doživel številne prezentacije, interpretacije in analize.

Sodelujoče umetnice: Suzana Brborović, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Simona Semenič & Nada Žgank, Maja Smrekar. Po skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom "Better doggy style than no style" v preteklem letu je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi.

Retrospektivna razstava Tomislava Gotovca a. k. a. Antonia G. Lauerja (1937, Sombor–2010, Zagreb) prinaša vpogled v šestdesetletno delovanje tega vsestranskega umetnika, ki je bil pionir na področju različnih medijev, od eksperimentalnega in strukturalističnega filma do hepeningov, akcij in performansov.

Sodelujoči umetniki: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa, Spiro Mason. Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij.

Zdi se, da Tugo Šušnik ne bi mogel radikalneje in z več samoironije opredeliti svojega štiriinštiridesetletnega javnega umetniškega delovanja, kot je to storil z izbranim, metaforičnim naslovom svoje pregledne razstave, ki jo pooseblja slovita figura Kvazimoda iz Hugojevega romana Notredamski zvonar.

Skupinska razstava z naslovom "Simptomi družbe" predstavlja umetniška dela predstavnikov različnih generacij, držav in medijev, ki se ukvarjajo z lastnimi zgodovinskimi in političnimi specifikami ter družbenimi okoliščinami, obenem pa naslavljajo tudi globalna vprašanja. Za lažjo vzpostavitev dialoga med deli umetnikov različnih generacij in preferenc v smislu medijev, s katerimi ustvarjajo, in predstavitev koherentnega prikaza regije je izbor del potekal na podlagi tem in predmetov obravnave.

V Galeriji Podroom v Kulturnem centru Beograda se je odprla razstava Dušana Mandića z naslovom "Vojak D.M. Die Welt ist Schön", ki je bila v Mestni galeriji Ljubljana na ogled od decembra 2013 do januarja 2014. Mandić velja za prvega umetnika v slovenski umetnosti, ki je slikarstvo grafitov prenesel iz urbanega/uličnega prostora v notranji prostor.

Sodelujoči umetniki: Vahram Aghasyan, Ovidiu Anton, Dušica Dražić, Thibaut Espiau, Anna Friz, Anne Harild, Minna Henriksson, Kud Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), Tanja Lažetić, Ivan Moudov, Alban Muja, Géraldine Py & Roberto Verde, Maruša Sagadin, Miha Štrukelj, Efrat Vital, Matej Andraž Vogrinčič

Prejemnik osrednje nagrade 31. grafičnega bienala v Ljubljani (2015), Ištvan Išt Huzjan, se na samostojni razstavi "Mere" predstavlja s serijo del, ki so bila narejena v zadnjih nekaj letih.