Fotoreportaža je vselej spoj vizualne in besedilne pripovedi, zato velik del predstavljenega gradiva niso posamične fotografije, temveč končne predstavitve fotoreportaž v obliki, v kateri stopajo pred bralce. Iz nje je moč razbrati avtorjev pristop, njegovo sposobnost in (uredniško omejeno) možnost vizualnega pripovedovanja zgodb ter razmerje med fotografijo in besedilom. Zato ne izpostavljamo zgolj vizualne kakovosti posamičnih fotografij in jih ne obravnavamo kot umetniške artefakte – četudi številne to vrednost neizpodbitno imajo – temveč predstavljamo fotoreportažo kot vizualno pripoved, odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na vidnost fotoreporterjevega dela: uredniških odločitev, ekonomskih dejavnikov, medijske krajine, tehničnih zmožnosti reprodukcije ter ne nazadnje recepcije bralstva, ki fotoreportažo sprejema in njene podobe zapisuje v družbeni vizualni spomin.

"Na drugi strani" izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev, in ne zgolj iz predstavitve rezultatov njihovega dela, interpretiranih skozi akademske ali muzealske oči. Fotoreporterji so, tako po lastnih pričevanjih kot po ugotovitvah iz literature, s svojim delom bolj ali manj vedno "na drugi strani". Dober fotoreporter je tisti, ki je na drugi strani objektiva v primerjavi s svojim subjektom; je tisti, ki poskuša z lastnim videnjem situacije predstaviti drugo, vizualno plat zgodbe, saj ne želi biti zgolj ilustrator novinarskega besedila. V družbenem smislu predstavlja s svojimi fotografijami drugo, morda dotlej nevideno ali neznano plat določenega dogajanja. Pri svojem vsakdanjem delu se znotraj uredniške politike pogosto počuti postavljenega na drugo stran, na nasprotni breg interesov, ki to politiko usmerjajo. Pripovedna moč vizualne podobe je v primerjavi z besedilno pogosto zapostavljena, komercialne vsebine dobijo prednost pred tistimi, ki sporočajo po fotoreporterjevi presoji družbeno pomembne vsebine. V slovenskem jeziku imamo pri naslovu projekta srečo tudi s tem, da lahko razmišljamo, kolikokrat je močna fotografija izrinjena s prve strani časopisa, potisnjena na drugo stran, z vidika pomembnosti v drugi plan.

Trije obsežni tematski sklopi, “Identiteta”, “Moč” in “Vsakdanje”, predstavljajo vsebinska polja pregledanega gradiva, prepletajo časovnice dogodkov in okoliščin, ki so na produkcijo fotoreportaže vplivale in jo pogosto pogojevale. To produkcijo kot avtorji zastopajo vsakokratni fotoreporterji, naj bodo zaposleni v uredništvih ali samostojni, "svobodni" sodelavci. Kot odločevalci o tem, kaj od tistega, kar je fotoreporter ustvaril, bo dejansko doživelo svojo reprezentacijo in doseglo publiko, pa so predstavljeni časopisi in revije, ki so v našem prostoru – vsaj v določenih zgodovinskih obdobjih – dovolj dobro razumeli moč fotoreportaže, da so ji tudi namenili prostor na svojih straneh. Trije vsebinski sklopi se bodo skozi celotno trajanje razstave izmenjali v tretjem delu postavitve, medtem ko prva dva tvorita njen stalni vsebinski okvir.

Po dveh letih raziskovalnega dela in stotisočih prelistanih časopisnih in revijalnih strani, vključevanju strokovnjakov s številnih področij, pregledih muzejskih in arhivskih zbirk ter intervjujih s fotoreporterji, uredniki in tistimi, ki zmorejo iz prve roke postreči z dejstvi o delu na tem področju, upamo, da smo zasnovali platformo, ki je drugačna od dosedanjih pregledov zgodovine fotografije ali posameznih fotografskih zvrsti – in ki predvsem odpira številne možnosti nadaljnjega raziskovanja, razmisleka, in morda najpomembneje, diskusije.

Sklop 1 – Identiteta: 19. 1.–7. 3. 2021
Sklop 2 – Moč: 9. 3.–9. 5. 2021
Sklop 3 – Vsakdanje: 11. 5.–19. 6. 2021

Tempu menjave tematskih sklopov bodo sledili izidi štirih delov spremljevalne publikacije, ki je zasnovana kot hibrid znanstvenega zbornika in kataloga. V njem so zgodovinarji, sociologi, kulturni antropologi, umetnostni zgodovinarji … in ne nazadnje fotoreporterji osvetlili nekatere strokovne vidike, povezane s posameznim sklopom in njegovo reprezentativno zastopanostjo v fotoreportažah.

Na drugi strani. 1 del: Uvod

Uvod lahko pospremimo z opombo, da ta prvi del publikacije "Na drugi strani" predstavlja tisto najmanj, kar je treba k slovenski reportaži prispevati v smislu definiranja pojmov, pregleda bistvenih korakov, ...

Na drugi strani. 2 del: Identiteta

Prispevki v drugem delu publikacije »Na drugi strani« ponujajo pogled na slovensko reportažno fotografijo skozi prizmo identitete. Besedil ne druži skupen pristop – nekatera izhajajo iz dela posameznih fotografov, druga ...

Na drugi strani. 3 del: Moč

Prispevki v tretjem delu publikacije "Na drugi strani" osvetljujejo slovensko reportažno fotografijo skozi temo moči.

Na drugi strani. 4 del: Vsakdanje

Prispevki v četrtem delu publikacije "Na drugi strani" ponujajo pogled na slovensko reportažno fotografijo skozi prizmo vsakdanjega.