Medijsko središče

Saša Dev, Plečnikov študent in arhitekt medvojnega Maribora, je eden izmed soustvarjalcev moderne arhitekture v Sloveniji. Njegova arhitekturna dela ostajajo aktualna, saj kot mlad ustvarjalec ni le sledil sodobnim trendom, temveč jih je v kontekstu odnosa do mestnega tkiva prehitel za več desetletij.

Leta 1897 so v Ljubljani po Iliriji poimenovali kolesarski klub, leta 1904 ulico, leta 1911 nogometni klub, nekje v letih pred prvo vojno se je po Iliriji poimenovala tovarna kemičnih izdelkov in končno je leta 1929 Ilirija dobila še svoj spomenik.

Nova serija slik predstavlja likovna dela, navdihnjena z video zapisi in mikroskopskimi fotografijami poškodovanih in spremenjenih nevronov pod vplivom različnih substanc ali nevrodegenerativnih bolezni.

Spominska razstava Bogdana Borčića (1926–2014) 
Enega od osrednjih slovenskih risarjev, slikarjev in grafikov, pa tudi predstavnika nepredmetne in minimalistične likovne umetnosti, ki jo je kot eden redkih likovnih umetnikov pri nas, ustvarjal od sredine 80. let prejšnjega stoletja vse do preminutja.

Razstava risb in objektov iz zbirke del, ki deluje kot osebni arhiv sanj, upov, skrivnosti in obžalovanj.

Osma edicija razstavnega cikla Ljubljana se klanja Sloveniji se je podala v Zasavje. V sklopu razstave z večplastnim naslovom Tubolje razkrivamo umetniški potencial in kulturne vplive lokalnih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert.

Galerija Jakopič predstavlja doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Za razstavo Nekje drugje Tukaj, sta avtor in kuratorka dr. Marija Skočir v poglobljenem dialogu zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki skozi več kot 150 fotografij predstavlja vrhunce več kot treh desetletij Slubanovega ustvarjanja. Razstavo spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.

Dediščina hrvaške fotografije druge polovice 19. stoletja,  ki jo prinaša opus fotografa Ivana Standla, pred gledalca postavlja podobe naravnih lepot, premične in nepremične dediščine, številne individualne in skupinske studijske portretne fotografije ter znamenitosti mesta Zagreb, njegovih vedut in popotresnih podob mesta. 

Akademski slikar in režiser Robert Černelč v svojem umetniškem delovanju uspešno, zlasti analitično sistematično združuje medij slikarstva, video umetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja video umetnosti, scenografije in scenaristike.  

V pesmih slik

Avtor kot pesnik svoja likovna dela razume kot vmesni prostor med slikarstvom in poezijo v katera so v glavnem vključeni različni verzi ali fragmenti tekstov, včasih njegovi, še večkrat pa drugih avtorjev in avtoric v različnih jezikih iz različnih časovnih obdobjih. Predstavljenih  bo štiriinšestdeset slik iz zadnjih let.

Razstava Last umetnika in oblikovalca The Mihe Artnaka skuša na novo opredeliti naše razumevanje lastništva in lastnine z uvedbo inovativnih konceptov (ne)lastništva in javne zasebne lastnine. Sedem umetniških del izziva naše običajne predstave o umetnosti ter z uporabo sodobne tehnologije in različnih storitev naslavlja lastnino, avtorstvo in avtentičnost. 

Razstava, s katero v Plečnikovi hiši začenjamo razstavno leto 2024, predstavlja dognanja mag. Darje Pergovnik, konservatorske svetnice, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani.

Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.

Razstava z naslovom Nekoč Franceta Miheliča, enega največjih slovenskih slikarjev 20. stoletja, predstavlja likovni opus z motivom kurenta in fantastičnega v risbi, sliki in grafiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Loškega muzeja Škofja Loka in iz zasebnih zbirk. Razstavljene so tudi skice in fotografije iz predstave Maurice Maeterlinck: Sinja ptica, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964, režiser Jože Pengov, likovna zasnova, France Mihelič.

Obzorja pričakovanj
Mateja Čepina nas vpeljejo v pokrajine, kjer se zdi, da je čas zaustavljen, življenje ljudi in rastlin pa komajda še čutimo. Hkrati so slike kot zamrznjene fotografske ali filmske podobe človeških figur, ki zrejo proti nam in hkrati mimo nas.